Pogosti nasveti finančnih svetovalcev se glasijo, da vlagajte dolgoročno ter pri tem razpršite svoja sredstva na različne naložbeno tvegane sklade oziroma delnice. Le redko pa lahko zasledimo nasvet, ki narekuje razpršenost vloženih sredstev vlagatelja na malce drugačen način. Pravilna definicija zmanjšanja tveganja pomeni razpršiti med naložbe, ki se lahko gibljejo neodvisno od trenda na borzi (torej tudi takrat, ko večina oblik vrednostnih papirjev tako ali tako pada).

Preprosteje rečeno, če želite izboljšati varnost vašega avtomobila, ne boste pregledali le motorja, mar ne? V svetu velja nepisano pravilo prave razpršitve približno nekako takole:

- 20 odstotkov vaših sredstev v naložbe z nepremičninami (sklad, morebiten lasten nakup v primeru zadostnih sredstev)

- 20 odstotkov v vrednostne papirje (skladi, delnice, obveznice itd.)

- 20 odstotkov sredstev v tako imenovane inverzne produkte, kjer se lahko dejansko zaščitite proti padcem na borzi (opcije, terminske pogodbe, valutne zaščite itd.)

- 20 odstotkov v naložbene produkte z garancijo

- 20 odstotkov v kratkoročne depozite oz. gotovino (za morebitne upravičene korekcije borznih tečajev)

Seveda pa to ni univerzalno pravilo, saj se deleži lahko razlikujejo in prilagajajo glede na gospodarski cikel. V času borznega razcveta oziroma ekspanzije je lahko več sredstev v vrednostnih papirjih in nepremičninah ter manj v inverznih in garantiranih produktih, v času recesije ter visoke inflacije pa ravno obratno.

Daljših obdobij padcev borznih tečajev povprečen slovenski vlagatelj ne pozna, izkoriščanje poceni nakupov pa je bilo za marsikoga bolj ali manj samoumevno. Do sedaj je bil namreč marsikateri slovenski vlagatelj vajen, da je v času, ko je borzni semafor začel utripati rdeče, to vedno izkoristil kot priložnost za nakup. Vsaka "priložnost" pa se navsezadnje vedno ne izkaže za priložnost. Še kako dobro se tega zavedajo Japonci. Njihov borzni trg je že zadnjih 19 let bolj ali manj v negativnem trendu oziroma v fazi stagnacije. Seveda to ne pomeni, da se bo to zgodilo tudi na slovenskem borznem trgu. Vlagatelj mora le računati na to, da ta možnost vedno obstaja in da dolgi rok ne pomeni vedno zaslužek.

Nasveti v obliki "kupuj ceneje, kupuj na razprodajah" so tako lahko pesek v oči vlagateljem, saj nekateri svetovalci raje promovirajo tisto, kar je dobro za njihovo prodajo, in ne tistega, kar je dobro in koristno za vlagatelja. Ko svoje naložbe izberete, zaupajte svoji presoji in vztrajajte. Bodite potrpežljivi, če vaša izbrana naložba ne bo dala takoj želenih rezultatov. Varčujte dolgoročno in vedite – daljše, kot je obdobje varčevanja, večje možnosti imate za zmago na izbranem trgu. Vsekakor pa to ni nobena garancija, da bo na dolgi rok neka naložba zagotovo zrasla!