Zaničevanje in zasmehovanje pred sodelavci, sovražnost, teror – vse to je nastopilo, potem ko je delavec na javnem glasovanju za novega vodjo oddelka nasprotoval sodelavcu, ki so ga ostali izglasovali za šefa. Posledice so katastrofalne, saj ima novi vodja neizmerno veselje do šikaniranja in trpinčenja. Delovni dnevi so sedaj že pol leta vedno daljši, napornejši, temačnejši in nesmiselni. Služba je postala pravi pekel.

Se prepoznate?

To je resničen primer trpinčenja oziroma tako imenovanega mobinga na delovnem mestu v enem od slovenskih podjetij. Ob predstavitvi nove knjige na to tematiko avtorice Sonje Robnik smo se pozanimali, kaj dejansko je tako imenovani mobing oziroma šikaniranje na delovnem mestu, kaj do tega privede in kako naj ukrepamo.

Trpinčenje se rodi iz banalnih dejanj

Mnogi se sprašujemo, kje je meja, ko odnosi v službi prerastejo v trpinčenje. Tudi banalno dejanje, kot je parkiranje avtomobila na sodelavčevo parkirno mesto, lahko posledično privede do trpinčenja, trdi Robnikova, ki proučuje problematiko, s katero se nevede sooča veliko zaposlenih. Po njenih besedah se trpinčenje začne s konfliktom, ki ga lahko povzročijo različni dejavniki. Lahko gre za napako vodstva ali napačna pričakovanja delavca, v največ primerih pa gre za tako imenovani 'slovenski nacionalni šport' oziroma zavist. Konflikt povzroči številna nasilna dejanja, od kričanja ter fizičnega nasilja do zlonamernih govoric, s katerimi zaposleni ožigosajo svojo žrtev. Ko zlonamerne informacije prispejo do vodstva, sledijo sankcije, ki lahko pomenijo izključitev delavca oziroma izgon iz delovnega okolja. "Imeli pa smo tudi primere, ko je bil žrtev trpinčenja vodja kolektiva," opozarja na dejstvo, da je lahko trpinčenje dvostransko. Travmatske posledice, po besedah avtorice, žrtvi povzročijo hud stres, čustvene pretrese, močne psihosomatske bolezni in depresijo, ki lahko v najslabšem primeru žrtev pripravi celo do samomora.

Spolno nadlegovanje ni trpinčenje

Dejanja spolnega nadlegovanja po besedah avtorice prepogosto zmotno uvrščamo med trpinčenje na delovnem mestu. "Razlika med spolnim nadlegovanjem in trpinčenjem je ta, da so posledice pri trpinčenju bolj drastične," trdi Robnikova in pojasnjuje, da spolno nadlegovanje zajema fizično, verbalno in neverbalno ravnanje, ki ne traja dalj časa in za razliko od trpinčenja ni sistematično. V mnogih primerih se obtoženi spolnega nadlegovanja zagovarjajo z besedami: "Saj nisem tako mislil, takšno je pač moje normalno vedenje. To sicer ni opravičilo za dejanja, vendar pa v večini primerov resnično ne gre za načrtovana dejanja," še dodaja.

Je kazenski zakonik zavajujoč?

Dodatne nejasnosti med razločevanjem spolnega nadlegovanja in trpinčenja naj bi povzročil tudi novi kazenski zakonik, saj naj bi pod naslovom šikaniranja zbral cel skupek ravnanj. "To je zelo zavajujoče. Ravnanja bi se morala ločiti, tako kot so ločena po zakonu v delovnih razmerjih, kjer so razdeljena na spolno nadlegovanje, nadlegovanje in trpinčenje," je trdno prepričana Robnikova.

Kljub zmedi, ki jo je povzročil kazenski zakonik, raziskave kažejo, da se stanje zaradi nove pravne podlage izboljšuje, ter da smo zaposleni vedno bolj ozaveščeni.

Kako ukrepati?

Če ste žrtev pretirane delovne obremenitve, širjenja govoric, opravljanja nalog pod ravnijo zmožnosti, onemogočanja dela, odvzema odgovornosti, žaljenja in neprijetnega komentiranja, poniževanja, posmehovanja ali spolnega nadlegovanja, o tem obvestite svojega delodajalca, nato pa se obrnite na Inšpektorat Republike Slovenije za delo, kjer bodo preverili, če je delodajalec sprejel zaščitne ukrepe. Žrtve se lahko obrnejo tudi na pristojne v sindikatih, razne nevladne organizacije, lahko pa se odločijo za civilno tožbo.

Žrtve večinoma ženske

Raziskave so pokazale, da je med žrtvami kar 62,8 odstotka pripadnic nežnejšega spola in 37,2 odstotka moških. Pred nesramnostjo niso zaščiteni niti javni uslužbenci, saj je kar 49,9 odstotka žrtev zaposlenih v javnem sektorju. Največ zlorab je v velikih podjetjih, povzročitelji pa so najpogosteje nadrejeni.