Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič je na današnji novinarski konferenci poudaril pomen kolektivnih pogodb. Po kolektivni pogodbi o izredni uskladitvi plač za leto 2007 in načinu usklajevanja plač za leti 2008 in 2009 bodo morala podjetja v zasebnem sektorju januarja izhodiščne in najnižje osnovne plače povišati za 1,15 odstotka. Povišanje bo tudi v avgustu, in sicer za 2,3 odstotka. Porastlo bo tudi nadomestilo za prehrano med delom in regres za letni dopust – najnižji letos bo znašal 686 evrov.

Semolič poudarja na pomen dialoga za pogajalskimi mizami, meni, da bo s tem manj konfliktov, manj slabe volje in tudi podjetja bodo uspešnejša na globalnih trgih. Izrazil je pričakovanje, da bodo tudi s to vlado skupaj z vsemi sindikati in delodajalci zaradi krize in premagovanja njenih posledic videli rešitev v krepitvi socialnega partnerstva.

Zaradi posledic finančne krize se bo letos po mnenju sindikalista zgodilo marsikaj slabega na račun delavstva. Prišlo bo še do večjega odpuščanja, zniževanja delovnega časa in posledično zniževanja plač. Zagotovo bodo v tem letu glavno breme te krize nosili tisti, ki zagotovo niso krivi zanjo, saj je po Semoličevem mnenju v tej krizi pomembno, da se ohranijo in še okrepijo javne storitve.

Predsednik ZSSS je prepričan, da je zdaj priložnost, da bi spremenili nekatere vrednote, ki so prevladovale in še prevladujejo v Sloveniji, in sicer so to vrednote, ki v imenu doseganja konkurenčnosti podrejajo vse življenje, vsa pravila prav temu cilju.

Med vrednotami bi morala po njegovem mnenju v ospredje priti predvsem solidarnost med ljudmi. To bodo morali pokazati predvsem delodajalci, saj če zdaj z zaposlenimi delijo izgubo, bodo morali v boljših časih deliti tudi dobičke, pravi Semolič. Kot je dejal, je treba poiskati večjo blaginjo za vse ljudi in ne samo za elito.

Da bi to spremenili, je treba po njegovem mnenju storiti nekaj tudi na ravni države. Če se tako hitro najde denar za sanacijo finančnih institucij in finančnega sistema, je treba dati več denarja tudi za programe aktivne politike zaposlovanja, je poudaril. Ob tem je navajal, da v Sloveniji delež sredstev za zaposlovanja pada – v letu 2004 je bilo za to namenjenih 0,4 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), v letu 2005 pa 0,3 odstotka BDP.

Vrednote, ki naj bi prevladovale v tem letu, naj bi bile ohranjanje delovnih mest, krepitev zaposljivosti in zaposlenih, odpiranje kvalitetnih delovnih mest, skrb za zdravje delavcev na delovnem mestu, dostojne plače, spoštovanje na delovnem mestu in zaposlovanje za nedoločen čas.

Semolič poudarja, da največje breme krize čutijo tisti, ki so zaposleni za določen čas. Največji del tega problema nosijo mladi; največ jih je zaposlenih za določen čas, samozaposlenih in zaposlenih po avtorskih pogodbah. Prav mladi na trgu dela so žrtve negotovosti in intenzivnosti dela, poudarja Semolič in dodaja, da v Sloveniji 68,3 odstotka mladih dela za določen čas. Tega problema bi se morali bolj zavedati, zaposlovanje mladih za nedoločen čas pa bi moralo postati pravilo in ne izjema," je še poudaril Semolič.