Davki in druge dajatve so nujno potrebni za normalno delovanje vsake države. Država pa je nujno potrebna za zagotavljanje reda in discipline, spoštovanja pravnih predpisov ter spodbujanja in razvijanja socialnih in demografskih smernic. Da je njeno delo olajšano, vsak državljan plačuje prispevke in davke iz svojih dohodkov in tudi iz premoženja. Pobiranje davkov je torej v javnem interesu, saj naj bi država kot racionalen gospodar s tem denarjem izboljševala standard državljanov in tako ponujala kakovostne javne storitve. Pa je temu res tako?

Finančna kriza je imela seveda velik vpliv tudi na državno blagajno. Zdaj politiki v naglici iščejo vedno nove in nove davke, da bi čim bolj zakrpali proračunsko luknjo. Samo po sebi to ni sporno, se pa postavlja vprašanje, ali na primer ni davek na nestarševstvo poseganje v ustavno pravico posameznika. Kakor koli že, norija z davki je prišla že tako daleč, da je vsak državljan Slovenije na isti denar obdavčen vsaj dvakrat. Prvič na vstopni strani, ko prejmete plačo in morate plačati davek na dohodek (dohodnino), drugič pa na izhodni strani, ko za vsako kupljeno stvar plačate davek na dodano vrednost (DDV). Ker pa se posebej v času gospodarske krize luknja v državni blagajni vztrajno povečuje, smo lahko priča vedno novim „davkom“ v obliki trošarin, taks in prispevkov.

Davek na nestarševstvo, davek na nepremičnine … Koliko davkov še?

V nekaterih evropskih državah imajo tudi tako imenovani bivalni davek oziroma davek na nepremičnine. Praviloma se davek na nepremičnine plača v določeni odstotni vrednosti (praviloma med 0,5 in 1 odstotkom) nepremičnine, ki gre direktno v občinsko blagajno. Nekaj podobnega se sedaj pripravlja pri nas. Končanje projekta množičnega vrednotenja nepremičnin, ki izhaja iz popisa nepremičnin, je prvi pogoj za uvedbo davka na nepremičnine pri nas. Toda njegova uveljavitev pa prav zaradi problemov, ki v zvezi z množičnim vrednotenjem nepremičnin nastajajo, zagotovo ni možna pred začetkom leta 2011.

Slovenski finančni minister je ob nerodni izjavi o morebitni uvedbi davka na nestarševstvo hitro popravil svojo prvotno izjavo, češ da uvedba davka na nestarševsto nikoli ni bila predvidena in po temtakem ni bila niti v procesu preučitve. Ker je število davkov za fizične osebe že tako veliko, da jih počasi ne bomo mogli več prešteti na prste, raje do sedaj uvedene davke preglejmo v urejenem zaporedju:

Dohodnina

Izračun akontacije dohodnine se opravi po stopnjah iz davčne lestvice, pri tem pa se upošteva tudi zavezancu pripadajoče davčne olajšave (splošna olajšava, olajšava za vzdrževane družinske člane, olajšava za prejemnike pokojnine oziroma nadomestila, olajšava za starejše od 65 let itd.). Progresivna obdavčitev ima torej tri razrede: 16-, 27- in 41-odstotno stopnjo obdavčitve.

Davek na dohodke iz obresti, dividend in kapitalskega dobička

Po trenutni zakonodaji je dobiček od kapitala obdavčen po 20-odstotni stopnji v prvih petih letih, na vsake 5 let pa se stopnja davka zmanjša za 5 odstotnih točk (po 10 letih 10 odstotkov, po 15 letih le še 5 odstotkov), kar pomeni, da je vlagatelj po 20 letih oproščen davka. Isto velja za dividende.
Napoved za odmero dohodnine od obresti morajo do začetka marca 2009 vložiti vsi tisti zavezanci, ki so v letu 2008 prejeli več kot 1.000 evrov obresti na denarne depozite pri bankah in hranilnicah v Sloveniji in EU. Obresti nad 1.000 evrov so obdavčene z dokončnim davkom v višini 20 odstotkov.

Davek od premoženja

Osnova za davek od premoženja je vrednost stavbe oziroma prostora za počitek oziroma rekreacijo, ki se ustrezno se zniža ob izpolnjevanju določenih pogojev.

Davek na promet nepremičnin

Prodaja zemljišč ter stanovanj, stanovanjskih hiš, poslovnih prostorov in poslovnih stavb, ki niso novogradnje, pa je od 1. 7. 1999 obdavčena z 2-odstotnim davkom na promet z nepremičninami. Osnova za odmero tega davka je prodajna cena nepremičnine, v primeru menjave pa razlika med vrednostima zamenjanih nepremičnin.

DDV (Davek na dodano vrednost)

Davek na dodano vrednost ima splošna davčna stopnja 20 odstotkov, čeprav v nekaterih primerih (pri nakupu hrane, zdravil, medicinske opreme, knjig itd.) velja znižana davčna stopnja v višini odstotkov.

Prispevki za socialno varnost

Plačani s strani delodajalca: 16,1 %
(prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje – 8,85 %
- prispevek za zdravstveno zavarovanje
- prispevek za bolezni in poškodbe izven dela – 6,56 %
- prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni – 0,53 %
- prispevek za starševsko varstvo – 0,1 %
- prispevek za zaposlovanje – 0,06 %)

Plačani s strani delojemalca: 22,1 %
(prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje – 15,5 %
- prispevek za zdravstveno zavarovanje
- prispevek za bolezni in poškodbe – 6,36 %
- prispevek za starševsko varstvo – 0,1 %
- prispevek za zaposlovanje – 0,14 %

Davek na plačo

Ta davek je v bil letu 2009 dokončno odpravljen, v preteklih letih pa se je postopoma zmanjševal (0 % v letu 2008, v letu 2007 1,1 %, v letu 2006 2.3 % in v letu 2005 4.4 %)