Avtomat za prodajo zlatih ploščic so postavili na zahtevo Nemcev, ki želijo v času ekonomske krize svoje prihranke pretvoriti v zlato. Prodaja ploščic neprestano raste, cena pa je odvisna od gibanj vrednosti zlata na svetovnem tržišču. Trenutno stane ena ploščica 31 evrov.

Avtomat na železniški postaji v Frankfurtu je velik kot telefonska govorilnica. Kupec lahko kupi zlato z gotovino ali s kreditno kartico. Vsaka ploščica je opremljena tudi s certifikatom avtentičnosti.

Ker zanimanje za nakup zlata iz dneva v dan raste, bodo v Frankfurtu in v drugih večjih nemških mestih v kratkem postavili še okrog 500 takšnih avtomatov.

Za mnoge je ena izmed najboljših in najbolj likvidnih naložb zagotovo nakup plemenitih kovin v fizični obliki, kamor spada nakup fizičnega zlata oziroma srebra. Slednji predstavljajo realen denar že več kot dve tisočletji, hkrati pa obe plemeniti kovini slovita kot ohranjevalca vrednosti v kriznih časih oziroma v času gospodarske negotovosti. Lep primer je država Zimbabve, kjer je zaradi rekordne hiperinflacije nacionalna valuta razvrednotena, osnovne dobrine pa se plačujejo le z zlatom. Ekstremen, a vendar realen primer, zakaj imeti zlato v fizični obliki.

Državi z največjo zalogo zlata sta trenutno Amerika in Nemčija. Kljub povečanemu povpraševanju po zlatu pa je izkop te žlahtne sijoče kovine v upadu zaradi različnih ovir, kot je dolga doba za nastanek delujočega rudnika, geopolitične ovire, kapitalske prepreke, prometne ter infrastrukturne težave itd. Slabost fizičnega nakupa zlata ali srebra v večjih količinah pa se kaže v skladiščenju ali možnosti kraje.