Iz Zbornice računovodskih servisov je po novembru lani pred tednom dni prišel vnovični poziv za nujnost podaljšanja roka za predložitev letnih poročil in davčnih obračunov za leto 2021. Zavzemajo se za premik s trenutno zakonsko določenega roka za dva meseca – s konca marca na konec maja – ter pozivajo k čimprejšnjem ukrepanju in uslišanju njihovega predloga.
V računovodskih servisih imajo težave zaradi okužb, bolezni in karanten, s tovrstnimi izzivi se soočajo tudi na drugi strani – pri naročnikih in v podjetjih. Zato so lahko zamude tudi pri dostavi dokumentacije in je posledično velika verjetnost, da računovodje za nekatere ne bodo mogli v predpisanih rokih zaključiti letnih poročil in davčnih obračunov. Poleg zaključevanja leta 2021 pa je istočasno treba delati še tekoče in nujne zadeve. Obenem je vse več dela – vsi ukrepi, ki so jih vsebovali interventni zakoni za pomoč gospodarstvu, zlasti finančni, so namreč že doslej občutno povečali obseg dela računovodskim servisom, opozarjajo na Zbornici.
"Računovodje zaradi vnovičnega razmaha epidemije covid-19 čutijo velike pritiske v zvezi s svojim delom. Finančni ukrepi računovodskim servisom že dve leti izjemno povečujejo obseg dela, pred njimi je zaključevanje poslovnega leta 2021 in priprava letnih poročil, zaključnih računov in davčnih obračunov, kar pa ob velikem porastu obolelih povzroča vedno večje stiske," je opisal predsednik GZS - Zbornice računovodskih servisov, Aleksander Štefanac.
Iz računovodskih servisov jim sporočajo: "Zaposleni pregorevajo, zbolevajo in pogosto delajo od doma bolni. Čuvajo in učijo bolne otroke in otroke v karanteni ter obenem še delajo. Delajo podnevi, ponoči, čez vikende in praznike. Tako je stanje pri računovodskih servisih in verjetno tudi kje drugje." Zaradi pogostih izostankov z dela zaradi karanten, izolacij in višje sile je zelo oteženo in včasih celo onemogočeno ustrezno načrtovanje dela, kar lahko privede do težav glede spoštovanja predpisanih rokov za oddajo različnih poročil državnim in drugim organom ter tudi naročnikom, je izpostavil.
Roke so sicer že podaljšali – leta 2020 do konca maja, lani pa jih je tik pred zdajci za en mesec podaljšal Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2021 in 2022. Državni zbor je omenjeni zakon sprejel šele 26. marca 2021 in tedaj omogočil predložitev letnih poročil najpozneje do 30. aprila 2021. "Lanskoletno podaljšanje en dan pred rokom za oddajo letnih poročil za leto 2020 ni pomenilo bistvene razbremenitve računovodskih servisov. Prav zato smo na Zbornici računovodskih servisov že dovolj zgodaj, 30. novembra 2021, opozorili ministrstvi za finance ter gospodarski razvoj in tehnologijo na prihajajoče obremenitve," je poudaril Štefanac.
Sicer lahko tudi posamezniki zaprosijo za prestavitev, kar pa za računovodske servise ni tolažba
Podaljšanje rokov za predložitev davčnih obračunov in letnih poročil je v pristojnosti ministrstev za finance ter gospodarski razvoj in tehnologijo. Uradnega odgovora z ministrstev na Zbornici računovodskih servisov še niso dobili. Na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo so 20. januarja za STA pojasnili, da nimajo zadržkov do podaljšanja rokov, medtem ko na finančnem ministrstvu še preučujejo možnosti, potem ko so v preteklem tednu prejeli več prošenj.
Ob morebitnih zamudah rokov za oddajo letnih poročil, davčnih obračunov in drugih z zakoni predpisanih poročil gre za prekrške. V skladu z Zakonom o prekrških se lahko vsakdo, nad katerim se začne prekršek, izjasni o okoliščinah storjenega prekrška – ustrezna obrazložitev lahko vodi do oprostitve ali izreka opomina, zavezanci pa imajo prav tako (praviloma posamično) možnost tudi vnaprej zaprositi pristojni organ za podaljšanje roka, a morajo navesti utemeljene razloge.

Na vprašanje, koliko lahko Finančna uprava in Ajpes po lastni pristojnosti odobrita prestavitev rokov, če sploh, so na finančnem ministrstu odgovorili: "Davčni organ upošteva opravičljive oziroma utemeljene razloge zavezancev pri oddaji davčnih obračunov po zakonsko predpisanem roku. Na podlagi 52. člena Zakona o davčnem postopku lahko davčnemu zavezancu, ki iz opravičljivih razlogov ne more predložiti davčnega obračuna v predpisanem roku, davčni organ na njegov predlog dovoli predložitev davčnega obračuna po izteku predpisanega roka." Za opravičljive razloge se štejejo utemeljeni razlogi, ki jih davčni zavezanec ni mogel predvideti oziroma odvrniti in so obenem takšni, da preprečujejo predložitev obračuna v predpisanem roku.
Zavezanec mora vložiti predlog za predložitev davčnega obračuna po izteku predpisanega roka najpozneje v osmih dneh od dneva, ko je prenehal obstajati vzrok za zamudo, vendar najpozneje v treh mesecih od dneva, ko se je iztekel rok za predložitev davčnega obračuna. Če zamudi rok za vložitev predloga za predložitev davčnega obračuna po izteku predpisanega roka, se zaradi zamude roka ne more predlagati podaljšanja roka za predložitev predloga, so dodatno razložili. Na Ajpesu, kjer sprejemajo letna poročila, so poudarili, da so roki predpisani z zakoni in da sami nimajo pristojnosti za njihovo podaljšanje. "Ajpes ne more po lastni presoji premikati rokov, ker so roki predpisani z zakoni, zakoni pa so v pristojnosti posameznih ministrstev," so pojasnili. "Če pa bo zakonodajalec tudi v letu 2022 sprejel predpis, ki bo podaljšal rok predložitve letnih poročil, bomo seveda upoštevali," so zatrdili.
Davčni organ sicer načeloma res upošteva opravičljive oziroma utemeljene razloge zavezancev pri oddaji davčnih obračunov po zakonsko predpisanem roku, kar pa za računovodske servise ni tolažba. "Niti mili prekrškovni postopki niti posamične prošnje na Ajpes, Finančno upravo in Ministrstvo za finance ne bodo rešile problema. Gre za epidemijo težav, ki je ne more reševati vsak posameznik sam oziroma mu pošiljanje obrazložitev še dodatno jemlje dragocen čas in ga dodatno obremenjuje v vseh pogledih. Lahko celo v finančnem smislu, saj ni rečeno, da bi vsak prekršek zaradi zamude roka ostal nesankcioniran (kljub pojasnilom) in da bi vsakomur, ki individualno zaprosi za podaljšanje, tudi odobrili možnost. Na drugi strani je omejena tudi nepotrebna obremenitev organov tako v zvezi s prekrškovnimi postopki kot tudi v zvezi z omogočanjem podaljšanja rokov posameznikom," je opozoril Štefanac.
Si želite aktualne novice prejemati tudi na elektronski naslov? Potem se prijavite na Cekinove e-novice!
Komentarji (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV