Luksemburško sodišče je žvižgačema iz afere Luxleaks - nekdanjima zaposlenima v računovodsko-revizijski hiši Pricewaterhousecoopers Antoinu Deltourju in Raphaelu Haletu - izreklo pogojno zaporno kazen. Novinarja Edouarda Perrina pa je sodišče oprostilo.

Glavnemu obtožencu Deltourju, ki je približno 45.000 strani dokumentov o davčnih ugodnostih velikih korporacij posredoval novinarju, je sodišče prisodilo 12 mesecev pogojne zaporne kazni in denarno kazen v višini 1500 evrov.

Drugi računovodja Pricewaterhousecoopers Halet je dobil devet mesecev pogojne zaporne kazni in 1000 evrov denarne kazni. Francoskega novinarja, ki je razkril podatke, je sodišče oprostilo.

Oblasti so dovolile davčne ugodnosti

Afera Luxleaks je izbruhnila novembra 2014, ko je omenjena trojica javnosti razkrila, da so bile številne pomembne multinacionalke v skladu s skrivnimi dogovori z luksemburškimi oblastmi deležne velikih davčnih ugodnosti. Razkritje je povzročilo velik škandal.

Skrivni dogovori, na račun katerih se je 340 podjetij, med njimi Apple, Ikea in Pepsi, ognilo plačilu več milijard dolarjev davkov, so veljali v času, ko je bil zdajšnji predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker luksemburški premier in finančni minister. Po razkritju se je znašel pod velikim pritiskom.

Vid Doria: Edina dopustna sodba bi bila oprostilna

Na sodbo so se že odzvali v Transparency International in Transparency International Slovenia, kjer obsojajo dosojeno kazen žvižgačema. Po mnenju generalnega sekretarja institucije Vida Dorie bi bila edina dopustna sodba oprostilna.

Opozoril je, da večina evropskih držav nima zakonodaje za zaščito prijaviteljev in žvižgačev ali je pomanjkljiva. Luksemburška zakonodaja tako Deltourja ne obravnava kot prijavitelja, saj velja le ob prijavi kaznivega dejanja. Obenem zakon prijavitelje ščiti le pred izgubo zaposlitve, ne pa tudi pred kazenskim pregonom.

Do sodbe so kritični tudi v inštitutu Ekvilib, kjer prav tako menijo, da je bilo sojenje nesprejemljivo, saj sta žvižgača delovala v javnem interesu. "Izmikanje davkom s strani multinacionalk namreč našo družbo vsako leto stane na milijarde evrov. Zato bi se vsem, ki so sodelovali pri razkritju, morali zahvaliti, a so bili namesto tega kaznovani že s samim sojenjem, ki ga ne bi smelo biti," je prepričana koordinatorka projekta Gibanje za davčno pravičnost v inštitutu Maruša Babnik.

V obeh organizacijah se zavzemajo za zakonodajo, ki bi zaščitila žvižgače.