Čeprav ne drži, da bi bila skupna davčna obremenitev v Sloveniji nad evropskim povprečjem, pa finančni minister Dušan Mramor priznava, da smo z nekaterimi davki vendarle nekonkurenčni. Zato bodo do poletja pripravili predlog davčnih sprememb, a šele po široki razprava z gospodarstvom in sindikati. Predlogi so bili že lani, a so z njimi trčilo na hudo nasprotovanje javnosti. Zato so jih umaknili iz razprave.

"Zavezali smo se, da bomo poskušali narediti resno analizo, katere spremembe bi gospodarstvu res koristile in katere ne," je zdaj dejal Mramor. Analiza je narejena in po njegovih besedah je Slovenija pri obdavčitvi povprečne plače povsem konkurenčna, a z zviševanjem plač se začne njena konkurenčnost zmanjševati. "Pri visoko strokovnih delavcih, inženirjih, ki največ prispevajo k dodani vrednosti, imamo problem," je ugotovil. Zato predlaga spremembe, ki bi šle v smeri razbremenitve stroškov dela. "Ciljamo na razbremenitev dela v višini med 60 in 90 milijonov evrov," je dejal, a pristavil, da bo po drugi strani potrebnih za toliko dodatnih prihodkov.

Slovenija se je namreč zavezala k postopni odpravi primanjkljaja, kar pa samo z zniževanjem davkov ni mogoče doseči. Zato je treba znotraj obsega davkov doseči prestrukturiranje, je dejal. V katero smer bodo šle spremembe, bo moralo povedati gospodarstvo, zato bo več posvetovanj. "V prvi fazi gremo v gospodarstvo in k sindikatom, saj oni najbolj vedo, kje so naše konkurenčne neprednosti in prednosti," je dejal. Potem bodo sledila koalicijska usklajevanja, za obravnavo v državnem zboru naj bi bili predlogi pripravljeni do poletja, uveljavitev sprememb pa Mramor pričakuje v začetku leta 2017.

A med njimi, kot ga je bilo razumeti, zagotovo ne bo socialne kapice, torej določitve zgornje meje prejemkov, od katerih se plačujejo socialni prispevki. Družbenega konsenza o socialni kapici namreč ni, prav tako je ne predvideva koalicijska pogodba, je dejal. Obenem bi bilo treba v primeru uvedbe spremeniti celoten socialni sistem. Zato bo treba poiskati druge načine za razbremenitev stroškov dela, pri čemer razmišlja v smeri dohodnine oziroma manjših prispevkov za določene vrste izplačil, kot so bonitete ali regres.

Na vprašanje, kje bi lahko nadomestili izpad prihodkov od zmanjšanja stroškov dela, ponuja poseg v davke, s katerimi smo konkurenčni. Pri davku od dohodkov pravnih oseb je denimo Slovenija na 27. mestu v Uniji, samo v eni državi je nižji davek. Drugi takšen davek je davek na premoženje, kjer smo na 21. mestu. Nominalna stopnja davka od dohodkov pravnih oseb je v Sloveniji 17-odstotna, a zaradi davčnih olajšav je dobiček v povprečju obdavčen le z 11,3 odstotka. Finančno ministrstvo je že lani predlagalo zmanjšanje olajšav, vendar je gospodarstvo zelo močno nasprotovalo. Zato Mramorja zanima, kakšne spremembe bo gospodarstvo predlagalo zdaj.

Davka na nepremičnine letos še ne bo

Na finančnem ministrstvu imajo pripravljeno tudi časovnico za uvedbo davka na nepremičnine. Predlog davka letos zagotovo še ne bo pripravljen. Po besedah državne sekretarke Mateje Vraničar Erman ga bomo postopoma uvajali, in sicer predvidoma med letoma 2018 in 2020. Preden bo ministrstvo pripravilo predlog zakona, ima še veliko dela. Zaradi odločbe ustavnega sodišča je denimo treba povsem na novo postaviti sistem množičnega ocenjevanja vrednosti nepremičnin. Hkrati je treba posameznim lastnikom omogočiti, da sodelujejo pri oceni vrednosti in "šele v zadnjem koraku pridemo do davka".