Ideja se je porodila skupini intelektualcev, ki so prepričani, da bodo ljudje še vedno želeli delati in se zaposliti. Z njimi se sicer ne strinjajo niti levi niti desni politiki. Temeljni dohodek bi prejemali vsi državljani, ne glede na to, ali so zaposleni ali ne.

Če bo predlog potrjen, bo vsak odrasli dobil 2500 švicarskih frankov (2244 evrov), vsak otrok pa 625 frankov (561 evrov) mesečno. Država bo morala v ta namen letno odšteti 208 milijard švicarskih frankov (187 milijard evrov). Ker bi obenem ukinili socialno pomoč, bi nekaj denarja prišlo iz tega naslova.

Predlog temelji na raziskavi inštituta Demoscope, ki je pokazala, da bi večina Švicarjev kljub zagotovljenemu dohodku še vedno delala ali iskala službo. Po njihovih rezultatih bi samo dva odstotka pustila službo, osem odstotkov Švicarjev bi pretehtalo vse možnosti in razmislilo o odpovedi. Tretjina od 1076 vprašanih meni, da bi drugi nehali delati, 56 odstotkov pa jih ocenjuje, da ideja ne bo nikoli zaživela.