Davčni paket, o katerem se je dogovorila koalicija, predvideva na eni strani večjo davčno obremenitev, kjer je zdaj izjemno nizka, po drugi strani pa razbremenitev stroškov dela, je povedal finančni minister Dušan Mramor. "Razbremenitev bo v obliki davčno ugodnejšega izplačila uspešnosti zaposlenih, ki bo izplačana na podlagi poslovnega uspeha gospodarskega subjekta, pri katerem so zaposleni," je pojasnil.

Po predlogu bodo določena izplačila za uspešnost oproščena obračuna socialnih prispevkov, v osnovi za obračun dohodnine pa se bodo vštevala le v določenem znesku oziroma bo obdavčen le del izplačila. "Podjetjem in podjetnikom posameznikom dajemo možnost, da razbremenijo stroške dela za tiste, ki so najbolj produktivni in največ prinesejo k uspešnosti poslovanja."

Osnova za skupni obseg izplačila za uspešnost, ki bo davčno razbremenjeno, bo določena na podlagi deleža dobička podjetja. Komu se bo izplačevala, bodo določila podjetja vnaprej, veljala pa bodo za zaposlene in ne za tiste z individualnimi pogodbami ali za lastnike. Določena bo tudi višina izplačila za uspešnost, ki ga bo lahko posameznik prejel pod ugodnejšimi pogoji, in sicer se predlog giblje med 5000 in 9000 evrov.

V zameno za izpad proračunskih prihodkov se je koalicija dogovorila o ohranitvi četrtega dohodninskega razreda, od katerega se letno v proračun steče 16 milijonov evrov, in spremembah pri dohodku od pravnih oseb. Možne so tudi spremembe obdavčitve določenih dohodkov iz kapitala, medtem ko niso predvidene spremembe dohodninske lestvice.

"Efektivna stopnja davka od dohodkov pravnih oseb se bo povečala," je napovedal Mramor. Ta je zdaj nominalno pri 17 odstotkih, vendar je efektivna davčna stopnja po njegovih besedah le malo več kot 11-odstotna. Vlada načrtuje tudi znižanje nekaterih olajšav pri obdavčitvi podjetij. "Imamo 19 olajšav, ki pa k rasti BDP ne prispevajo, zdaj bomo dali tja, kjer ekonomski učinek zagotovo bo." Davčni paket naj bi bil pripravljen za javno obravnavo v 10 dneh, nato ga bo vlada po kratki javni obravnavi poslala v državni zbor, pričakuje.

Davek na nepremičnine leta 2019 ali 2020?

V paketu pa še ne bo davka na nepremičnine. Spremembe obdavčitve nepremičnin bodo izvedene postopno, in sicer bi lahko do končnih rešitev pri obdavčitvi nepremičnin na osnovi njihove vrednosti prišli v letu 2019 ali 2020, je ocenil Mramor. Do tedaj naj bi uredili evidence in sprejeli zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin. Stvar dogovora je še, ali se bo zaračunavanje davka od nove osnove prešlo za vse nepremičnine hkrati ali pa po delih. Za razliko od zakona o davku na nepremičnine izpred dveh let, ki je padel na ustavnem sodišču, bodo zdaj prihodki v celoti ostali občinam.

1,5 milijona evropskih evrov že v prihodnjem tednu?

Glede proračuna za prihodnji dve leti je sicer še nekaj neznank, med drugim glede mase stroškov dela zaposlenih v javnem sektorju, sredstev za občine in stroškov obvladovanja begunske krize. Slednji so letos do konca oktobra evidentirani v višini 5,1 milijona evrov, za prihodnje leto jih vlada za zdaj načrtuje v višini 123 milijonov evrov. "Do ocene je bilo zaradi nepredvidljivosti razmer zelo težko priti," je priznal Mramor. Prav tako bi lahko bilo zelo optimistično pričakovanje o 73 milijonih evrov pomoči Sloveniji iz proračuna Evropske unije. Sicer se nadejamo še nekaterih drugih tujih donacij.

A vseeno vidi to kot spodbudo za pogajanja z Evropsko komisijo in ostalimi članicami, da se poleg sredstev za izvajanje azilne politike več denarja nameni tudi za obvladovanje toka beguncev čez tranzitne države. Slovenija v vsakem primeru vztraja, da mora biti pomoč za obvladovanje begunske krize dodatna k že odobrenim sredstvom nove finančne perspektive. Slovenija za zdaj po ministrovih besedah lahko računa vsaj na okoli 10 milijonov evrov iz proračuna Unije, zaprosila pa je tudi za nepovratna sredstva Razvojne banke Sveta Evrope, pri čemer so v zadnjih dneh dobili indikacijo, da bi Sloveniji lahko odobrili 1,5 milijona evrov že v prihodnjem tednu.

'Treba bo podaljšati pokojninsko dobo'

Minister se je v luči srednjeročnih načrtov dotaknil tudi strukturnih reform. Analiza zdravstvenega sistema ob pomoči Svetovne zdravstvene organizacije je zaključena. Med drugim poziva, da Slovenija v času kriz čim bolj nevtralizira upad prihodkov od prispevkov za zdravstveno zavarovanje. "Kako to narediti, je veliko načinov. Dogovorov še ni," je dejal minister.

Na pokojninskem področju pa je, tako Mramor, jasno, da bi spremembe morale iti v smer podaljšanja pokojninske dobe. "Efektivna upokojitvena starost je zaradi sicer dobrih trendov na področju podaljševanja življenjske dobe za Slovenijo z vidika vzdržnosti pokojninskega sistema katastrofalna," je opozoril minister, ki je že pred časom po vzoru nekaterih evropskih držav predlagal vezavo upokojitvene starosti na gibanje pričakovane življenjske dobe.

Del reforme morajo po njegovem biti tudi spremembe v visokem šolstvu, ki bi skrajšale dobo študija, in ukrepi na trgu dela, da se čim bolj poveča število delovno aktivnega prebivalstva. Glede na demografska gibanja pa pokojninski sistem po Mramorjevem mnenju ne bo mogel temeljiti zgolj na solidarnostnem stebru, treba bo razvijati tudi druge stebre.