Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) ocenjuje, da ukrepi ne pomenijo prave davčne reforme. "Ukrepi ne pomenijo prave davčne reforme, še manj nekaj, kar bi gospodarstvo lahko pozdravilo. Predvsem pa nikakor ne odtehtajo zagotovil, ki jih je vlada dajala glede razbremenitve gospodarstva," je poudaril generalni direktor GZS Samo Hribar Milič.

Na GZS opozarjajo, da je predvideno znižanje olajšave za investiranje in za raziskave in razvoj zgrešeno in izrazito nestimulativno za investitorje. Vlada po njihovem mnenju presliši vsa mednarodna opozorila in zahteve domačega gospodarstva, kako je treba zagotoviti gospodarsko rast in odpirati nova delovna mesta.

Obenem bo imelo uvajanje sistema izplačevanja in obdavčitve delovne in poslovne uspešnosti za zaposlene učinke za podjetja in za zaposlene šele v letu 2017. Zato se sprašujejo, kje je obljubljena istočasnost razbremenilnih ukrepov z drugimi ukrepi, ki bodo že letos obremenili gospodarstvo.

Začudeni so tudi nad navedbami, da ukrepi sledijo željam gospodarskih združenj. "Obenem nismo prejeli niti informacij, kako bodo ukrepi vplivali na poslovanje podjetij, niti kakšna bo po novem obremenitev podjetij glede na konkurenčne države," so dodali na GZS.

V Trgovinski zbornici Slovenije (TZS) pa menijo, da "nova mini davčna reforma gospodarstvu ne bo prinesla nujno potrebnih razbremenitev in izboljšanja poslovnega okolja za nove investicije, ki so nujne za razvojni zagon". Ocenjujejo namreč, da predlogi novih davčnih zakonov predstavljajo dodatno obremenitev tako za celotno gospodarstvo kot tudi za, kar je še posebej zaskrbljujoče, tista podjetja, ki še niso izšla iz krize.

Kot so spomnili, že dalj časa pozivajo k sprejemu ukrepov in reform, ki bodo izboljšale poslovno okolje v državi. Statistični podatki namreč kažejo, da kljub letošnjim pozitivnim trendom gibanja bruto domačega proizvoda, ki pa se bodo po nekaterih napovedih v prihodnjem letu umirili ali celo zmanjšali, o vidnejšem okrevanju vseh sektorjev gospodarstva še ne moremo govoriti. Trgovinska zbornica Slovenije zato vlado vnovič poziva k takojšnjemu sprejemu celovitih ukrepov, ki so nujni za razbremenitev gospodarstva.

Na predlog osnutkov zakonov so se odzvali tudi v Združenju družb za upravljanje investicijskih skladov, saj je med predlogi tudi ukinitev postopnega zniževanja davka na kapitalski dobiček. "Država s predlaganimi spremembami na področju obdavčitve vzajemnih skladov daje jasen signal, da ne podpira varčevanja prebivalstva v vzajemnih skladih, ki so zelo primerna oblika varčevanja za male vlagatelje, ki želijo varčevati na srednji oziroma dolgi rok," so zapisali.

Finančno ministrstvo je v torek dalo v javno obravnavo osnutke treh zakonov, ki so po navedbah ministrstva usmerjeni k povečanju konkurenčnosti in produktivnosti slovenskega poslovnega okolja in posledično zaposlenosti z znižanjem obremenitve dohodkov iz dela. Državni zbor naj bi jih sprejel še letos, rok za pripombe je 20. november.

Po predlogu finančnega ministrstva se bo omogočilo davčne ugodnosti ob izplačilu dohodkov delavcev za uspešnost. Posledični izpad javnofinančnih prihodkov naj bi se nadomestil s spremembo in preoblikovanjem nekaterih davčnih ugodnosti. Gre za predloge novele zakona o dohodnini, novele zakona o davku od dohodkov pravnih oseb in novega zakona o posebni davčni obravnavi nagrajevanja uspešnosti delavcev. Slednji bo nadomestil veljavni zakon o udeležbi delavcev pri dobičku.

Z zakonom o posebni davčni obravnavi nagrajevanja uspešnosti delavcev se predlaga posebna davčna obravnava dohodkov delavcev za uspešnost. Upravičenci do nje bodo tako delodajalci kot delavci. Delodajalci bodo morali za pridobitev davčnih ugodnosti vnaprej določiti kriterije nagrajevanja uspešnosti, za izplačila bodo lahko namenili največ 20 odstotkov dobička iz poslovanja.

Delodajalec bo moral dohodek za uspešnost izplačati vsem delavcem, ki so bili pri njem nepretrgoma zaposleni vsaj šest mesecev in bodo izpolnjevali kriterije nagrajevanja. Vsak delavec bo lahko prejel nagrado v višini največ dveh svojih povprečnih plač oziroma ne več kot 5000 evrov. Dohodki za uspešnost se ne bodo vštevali v osnovo za prispevke za osebe v delovnem razmerju, medtem ko se bo v davčno osnovo za dohodnino vštevala le polovica dohodka za uspešnost.

Na ministrstvu ocenjujejo, da bo skupni javnofinančni izpad zaradi ugodnejše davčne obravnave izplačil za uspešnost znašal vsaj 70 milijonov evrov. 13 milijonov evrov bo izpada prihodkov državnega proračuna, 37 milijonov evrov izpada prihodkov pokojninske blagajne in 20 milijonov evrov prihodkov zdravstvene blagajne. Ker bodo prva izplačila nagrad zaposlenim pod pogoji zakona lahko izplačana šele v letu 2017, je sicer prvi učinek na javne blagajne pričakovati šele takrat.

Dodatna sredstva za državni proračun pa si na finančnem ministrstvu obetajo od ukinitve cele vrste olajšav v zakonu o dohodnini ter zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb, in sicer v skupni višini približno 87 milijonov evrov letno. Tako se v obeh zakonih predlaga znižanje olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj (s sedanjih 100 odstotkov na 50 odstotkov), črtanje olajšave za zaposlovanje, črtanje olajšave za donacije za izplačila političnim strankam in znižanje olajšave za investiranje (s sedanjih 40 odstotkov na 20 odstotkov).

Četrti davčni razred s 50-odstotno obdavčitvijo pri dohodnini, ki je bil uveden kot začasen protikrizni ukrep in bi moral z letom 2015 ugasniti, bo ostal še do leta 2020. Iz zakona o dohodnini se bo obenem črtala oprostitev dohodnine od dobička iz odsvojitve kapitala z dobo imetništva nad 20 let in za nepremičnine, pridobljene pred 1. januarjem 2012. Stopnja davka za dobičke iz kapitala se ne bo več postopno zniževala, pač pa bo ves čas imetništva določena pri 25 odstotkih. Predlagano je tudi črtanje oprostitve od dobička iz kapitala, doseženega pri odsvojitvi deleža v družbah tveganega kapitala.

Z novelo zakona o davku od dohodkov pravnih oseb pa se predlaga še črtanje ugodnosti glede družb tveganega kapitala ter ureja davčna obravnava amortizacije dobrega imena z ustreznimi prehodnimi določbami.