Da, prav ste prebrali, bilijonov in ne milijard evrov. Če tako preračunamo v gramsko vrednost, lahko hitro ugotovimo, da bi za gram te v svetu zelo iskane snovi iztržili neverjetnih 40 milijard evrov.

Toda antimaterija ni edina snov, ki je zares pregrešno draga. Med najdražje substance na svetu spada tudi hafnij in izomeri tantala, zneski za te snovi pa se vrtijo okoli 480 milijonov dolarjev oziroma okoli 325 milijonov evrov za unčo (28,35 grama), iz česar lahko sklepamo, da bi za gram tovrstne snovi odšteli 11 milijonov evrov.

Cena antimaterije se je pojavila leta 1999 in je takrat znašala približno 50 trilijonov evrov na gram, kar pomeni, da je cena v zadnjih 10 letih drastično padla. Vzrok, da snov dosega tako vrtoglave zneske, se skriva v izredno majhni proizvedeni količini z nepredstavljivo energijsko močjo.

Ko je ogromno elektromagnetne koncentracije na enem mestu, se konvencionalna snov in antimaterija spontano ustvarita, s pomočjo magnetne pasti pa se nato lahko izolira antimaterijo. Čeprav po navadi ustvarijo le antiprotone, lahko združijo antiprotone s pozitroni, kar je posledica za nastanek antivodika.

Antimaterija se od materije razlikuje le po tem, da ima nasproten električni naboj, poleg tega pa je te snovi v primerjavi z materijo neznansko malo. V začetku vesolja bi se morali ustvariti enaki količini materije in antimaterije, saj delci materije in antimaterije nastajajo hkrati in se tudi, če se srečajo, pretvorijo v energijo.

Antimaterija si je prislužila naslov najdražje snovi na svetu, saj je lahko potencialno ena najkoristnejših ali pa tudi najbolj uničevalnih snovi v našem vesolju. Teoretično ima antimaterija največjo gostoto energije – za predstavo, v 1 kilogramu antimaterije je približno 47 milijon ton TNT.

Morebitna eksplozija te stvari, ki bi bila glede na vzorec podobna jedrski, bi povzročila gobasti oblak, ki je sedemkrat višji od Mount Everesta in bi lahko povzročila opekline tretje stopnje na razdalji več sto kilometrov od mesta eksplozije.

In koristnejša plat? Gostota energije je tako velika, da bi jo lahko porabili za pospeške tovora pri raketah, kar pa trenutno premore le malo proizvajalcev pogonske tehnologije.

Kot rečeno, pa je poleg antimaterije ter že prej omenjenih snovi hafnija in tantala najdražja učinkovina tudi jedrski izomer.

Jedrski izomer ima enako število protonov in nevtronov kot normalni element, le da je eno ali več njegovih jeder v nemirnem stanju, zaradi česar vsebuje precej več energije kot element v mirnem položaju.

Takšni izomeri lahko oddajajo gama žarke, za razliko od antimaterije je ta snov manj uporabna vsaj do časa, dokler tehnologija ne napreduje na višjo raven.