Finančna kriza je zagotovo prepričala celo vrsto vlagateljev, da so svoje premoženje preselili v varnejše oblike naložb. Tako so številne banke zabeležile povečanje depozitov in vezanih oblik varčevanja.

V zadnjih nekaj mesecih se na trgu pojavljajo vedno bolj mamljive obrestne mere, ki so na letni ravni pri nekaterih ponudnikih celo presegle pet odstotkov, kar se že lahko meri z nekaterimi donosi, ki so jih v preteklosti dosegali bolj konzervativni vzajemni skladi. Toda obresti iz depozitov so obdavčene in jih je treba prijaviti davčni upravi.

Nova davčna zakonodaja, ki je v veljavo stopila lansko leto, je za obresti uvedla cedularno obdavčitev. To pomeni, da se izplačane obresti ne vključujejo več v davčno osnovo z ostalimi prejemki, pač pa se jih obdavčuje ločeno. V letošnjem letu bodo obdavčene z 20-odstotno davčno stopnjo. Zavezanci k plačilu so tudi mladoletniki, in to tudi v primeru, če je ustanovitelj računa skrbnik ali tretja oseba, saj zakon pravi, da je zavezanec k plačilu upravičenec, torej tisti, kateremu bodo obresti tudi dejansko izplačane. Oproščeni plačila davka na obresti pa so varčevalci nacionalne varčevalne sheme.

Izplačane obresti morate davčni upravi prijaviti do 28. februarja prihodnje leto. Država vam na davčno osnovo oziroma na seštevek davčnih osnov iz naslova obresti prizna 1000 evrov zmanjšanja osnove. To pomeni, da vam za izplačane obresti do višine 1000 evrov ni potrebno plačati davka.

Poraja se seveda vprašanje, kdaj plačati davek za obresti na sredstva, ki so pri bankah ali hranilnicah vezana za obdobje daljše od enega leta. Pri banki lahko izpolnite poseben obrazec, s katerim banko in posredno tudi davčno upravo obveščate, da želite obveznosti poravnati, kljub temu, da varčevalna doba še traja.

Obrazec vložite v dveh izvodih na banki, ni pa ga potrebno pošiljati na davčno upravo. Potrjen izvod obrazca je potrebno shraniti in ga predložiti v primeru obiska davčnega inšpektorja.