Del plače za poslovno uspešnost, kar imenujemo tudi božičnica, letna nagrada ali 13. plača, spada med dohodke iz delovnega razmerja, ki se ne vštevajo v davčno osnovo do določene višine in pod določenimi pogoji. Zanjo je ob izplačilu določen izvzem iz vštevanja v davčno osnovo do višine 100 odstotkov zadnje znane povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji, ki je po zadnjih razpoložljivih podatkih Statističnega urada avgusta 2021 znašala 1900,43 evra bruto. Če delodajalec izplača višjo izplačilo, se razlika nad zneskom povprečne mesečne plače všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.

Da se lahko božičnica ali 13. plača davčno ugodneje obravnava, morajo biti poleg omenjene višine izpolnjeni tudi določeni pogoji. Del plače za poslovno uspešnost mora biti izplačan enkrat v koledarskem letu vsem upravičenim delavcem hkrati. Vsi zaposleni morajo imeti pravico do izplačila, pri čemer morajo biti pravila za izplačilo določena v splošnem aktu delodajalca ali v kolektivni pogodbi in delavci morajo biti z njimi vnaprej seznanjeni. "Če kriteriji za ugodnejšo davčno obravnavo izplačila niso izpolnjeni, se izplačilo davčno obravnava kot drug dohodek iz delovnega razmerja in se v celotnem izplačanem znesku obdavčuje," so poudarili na Finančni upravi.

Na letni ravni pa se v davčno osnovo prav tako ne všteva vsota božičnic, če gre za izplačilo pri več delodajalcih, in sicer do višine 100 odstotkov povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji, preračunane na mesec. Za leto 2020 je denimo znašala 1856,20 evra.

Navedena ugodnost pri plačilu dohodnine pa ne velja pri plačilu prispevkov za socialno varnost – od celotne božičnice se obračunajo in plačajo prispevki za socialno varnost delojemalca in delodajalca. Tako zaposleni plačajo prispevke zase in delodajalec mora plačati svoje obveznosti. Izračun prispevkov za socialno varnost v celoti opravi delodajalec v obračunu davčnih odtegljajev; delodajalec torej za delavca izračuna, odtegne in plača prispevke za socialno varnost, za katere je zavezanec delavec. In tudi glede plačevanja prispevkov veljajo določene izjeme oziroma oprostitve, denimo za invalidska podjetja, za starejše zaposlene, zaposlitve za nedoločen čas itd.

Tudi regres za letni dopust spada med dohodke iz delovnega razmerja, ki se ne vštevajo v davčno osnovo do določene višine in pod določenimi pogoji. A regres je do zneska 100 odstotkov povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji razbremenjen tako obdavčitve z dohodnino kot plačila prispevkov za socialno varnost delojemalcev in delodajalcev. Tako se v letno davčno osnovo od dodatka za dopust, ki je zakonsko obvezno izplačilo, ne šteje vsota dohodka, prejetega med letom, do višine 100 odstotkov povprečne plače, preračunane na mesec za leto, za katero se odmerja dohodnina.

Ponovimo: regres je do določene višine prost davkov in socialnih prispevkov, medtem ko božičnica do 100 odstotkov povprečne plače ne šteje v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, a se plačajo prispevki za socialno varnost. V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) pa si prizadevajo, da se na božičnico ne bi obračunavali socialni prispevki in da bi se pri izplačilu pri obračunu dohodnine upoštevala plača konkretnega posameznika ali 150 odstotkov povprečne plače v Sloveniji (kar je ugodneje v posameznem primeru) in ne več povprečna plača.

Prav tako bi bilo po njihovem mnenju smiselno, da bi se nagrada za poslovno uspešnost lahko izplačevala v več delih, saj po trenutni obravnavi davčna ugodnost velja le pri izplačilu prvega dela zneska. "Zadnje je še posebej pomembno za male delodajalce in podjetja z velikim nihanjem denarnega toka iz poslovanja v posameznih mesecih, ki so bolj vezana na sezonsko poslovanje," je izpostavil glavni ekonomist pri Analitiki GZS, Bojan Ivanc. Znesek izplačil zaposlenim bi se po njegovih ocenah pomembno povečal, "kar bi povečalo kupno moč prebivalstva in spodbudilo gospodarsko rast". Tudi v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) menijo, da bi morale biti vse nagrade zaposlenim neobdavčene, "obenem pa že vrsto let poudarjamo, da bi morali stroške dela v Sloveniji razbremeniti".

Kako pa je pri izplačilu dobička in ali je razlika pri obdavčitvi, če se dobiček izplača lastnikom ali delavcem (ki niso lastniki) kot oblika njihove udeležbe pri dobičku?

Poleg božičnice in regresa so dodatna izplačila med drugim tudi izplačila dobička, torej kot dohodek iz delovnega razmerja šteje tudi dohodek na podlagi udeležbe v dobičku, prejet iz delovnega razmerja. Dobiček, izplačan zaposlenim, ki niso lastniki družbe, se obdavči kot dohodek iz delovnega razmerja, od katerega se plačajo prispevki za socialno varnost in akontacija dohodnine, in sicer od celotnega izplačanega zneska.

Izjema velja, če je delavcem izplačan dobiček v skladu z Zakonom o udeležbi delavcev pri dobičku (ZUDDob). Tedaj so delavci in družbe upravičene do ugodnosti pod zakonsko določenimi pogoji in do določenih višin, pri čemer je možna denarna in delniška shema.

Zaposlenim se izplača največ 20 odstotkov dobička posameznega poslovnega leta, vendar ne več kot 10 odstotkov letnega bruto zneska plač, izplačanih v družbi v poslovnem letu. Najvišji znesek, ki ga lahko prejme delavec, ne sme presegati 5000 evrov, so razložili na Finančni upravi.

Tako se obračunava akontacija dohodnine

Od davčne osnove dohodka iz delovnega razmerja se pri izplačilu plačuje akontacija dohodnine, ki se obračunava na različne načine, dohodki iz delovnega razmerja pa se vključujejo tudi v letno davčno osnovo zavezanca. Skupaj z morebitnimi drugimi dohodki, ki se vštevajo v letno davčno osnovo, dohodnino na letni ravni za zavezanca odmeri Finančna uprava.

Odmera in poračun dohodnine se za posamezno davčno leto opravita po preteku leta z davčno odločbo. Od dohodnine, odmerjene zavezancu za posamezno davčno leto od dohodkov, ki se vštevajo v letno davčno osnovo, se odšteje med letom plačana dohodnina od omenjenih dohodkov in med letom plačana dohodnina šteje za akontacijo dohodnine. Če je znesek odmerjene dohodnine na letni ravni večji od zneska med letom plačane akontacije dohodnine, zavezanec doplača razliko. Če je znesek na letni ravni manjši od zneska med letom plačane akontacije dohodnine, se mu vrne razlika dohodnine, so pojasnili na Finančni upravi.

Če pa se dobiček gospodarske družbe izplača na podlagi  lastniškega deleža družbe, se izplačilo šteje za dividendo, od katere se plača dohodnina po stopnji 27,5 odstotka. Tedaj gre za dohodnino, ki je dokončen davek, in dohodek se ne všteva v letni poračun dohodnine.

Si želite aktualne novice prejemati tudi na elektronski naslov? Potem se prijavite na Cekinove e-novice!