Finančna uprava in zavod za zaposlovanje lahko za sredstva iz svoje pristojnosti dovolita obročno plačilo obveznosti iz naslova vračila neupravičeno prejetih sredstev, izplačanih na podlagi zakonov, ki urejajo interventne ukrepe, povezane z epidemijo. 

Obročno plačilo se lahko dovoli v največ šestih mesečnih obrokih v obdobju šestih mesecev. Pogoj za odobritev obročnega vračila neupravičeno prejete pomoči je, da je pri vložniku zahtevka prišlo do izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov zaradi epidemije.

Prejemnik sredstev, ki mu je z odločbo finančne uprave naloženo vračilo neupravičeno prejetih sredstev iz tega naslova, mora vlogo za obročno plačevanje vložiti prek portala eDavki. Pred odobritvijo obročnega plačila lahko finančna uprava zavaruje plačilo obveznosti, pod pogoji, ki jih določa zakon, ki ureja davčni postopek. Zavarovanje plačila se zahteva, če se utemeljeno pričakuje, da bo plačilo odložene davčne obveznosti oziroma obrokov onemogočeno ali precej oteženo. 

Za čas, ko je dovoljeno obročno plačilo, se za odloženi znesek (vključno z morebitnimi zamudnimi obrestmi) obresti ne zaračunajo.

V zvezi z obročnim plačilom dolga velja tudi izpostaviti, da PKP 7 določa enaka pravila glede posledic zamude pri plačilu posameznih obrokov kot ZDavP-2. Če zavezanec, ki mu je bilo odobreno obročno odplačevanje, zamudi s plačilom posameznega obroka, z dnem zapadlosti neplačanega obroka v plačilo zapadejo vsi naslednji neplačani obroki. Na Fursu so dodali še, da je pri plačilu obroka treba uporabiti referenco, ki je določena v odločbi, sicer se plačilo lahko porabi za poravnavo drugih zapadlih neplačanih obveznosti, kar lahko vodi v razveljavitev odobrenega obročnega plačila.

Vir podatkov: finančna uprava