Razkritje 11,5 milijona dokumentov panamske odvetniške pisarne, iz katerih je razvidno, kako bogataši skrivajo svoj denar, je še vedno ena glavnih tem po celem svetu. Kako tudi ne, ko pa potrjujejo, kar smo sicer že dolgo vedeli: velike korporacije se tako želijo na vsak način izogniti plačilu davkov. Poleg njih so se v središču pozornosti znašli tudi številni znani posamezniki in organizacije z denarjem na skrivnih računih v Panami.

Čeprav se celotna zgodba zdi zapletena, pa jo je mogoče dokaj enostavno razložiti. Uporabnik Reddita DanGliesack je na primeru otroškega hranilnika po otročje pojasnil, kako celotna stvar deluje. "Po prejemu denarja ga daš v hranilnik. Prašiček je na polici v tvoji sobi. Tvoja mati ve zanj in vsake toliko preveri, ali je denar še notri ali si ga zapravil. No, nekega dne pa se odločiš, da ne želiš več materinega preverjanja. Odpraviš se k prijatelju Johnnyju z dodanim hranilnikom, ki ga boš imel v njegovi sobi. Nanj napišeš svoje ime in ga pospraviš v omaro. Johnnyjeva mama je zelo zaposlena, zato nikoli ne pregleda njegovega hranilnika. Zato ga imaš tudi ti pri njemu in vse je skrivnost. Sčasoma vsi otroci v tvoji soseski ugotovijo, da je tvoja ideja dobra. Vsi odnesejo svoje dodatne hranilnike k Johnnyju. Njegova omara je zdaj polna prašičkov z denarjem iz cele soseske."

"Dodatnih hranilnikov niso vsi odnesli k Johnnyju zaradi slabih namenov. Ericov starejši brat stalno krade iz njegovega prašička, zato ga je skril. Timmy je želel privarčevati denar za mamin rojstni dan, ne da bi ona vedela. Sammy je hranilnik prenesel, ker se mu je zdelo zabavno. A večina otrok je imela neprave razloge. Jacob je kradel denar od drugih otrok in ni želel, da bi njegovi starši izvedeli. Michael je kradel iz mamine denarnice, Bobbyja so starši prisilili v dieto in ni želel, da bi vedeli za njegove nakupe sladkarij."

"V resničnem svetu so številne pomembneže ujeli v skrivanju denarja v "Johnnyjevi hiši" v Panami. Njihove mame so izvedele, počasi postaja jasno, kakšni so bili njihovi nameni. Zagotovo pa so vsi v težavah, saj je skrivanje denarja proti pravilom," je dodal. Verjetno se je velika večina skušala izogniti plačilu davkov. Panamski dokumenti so po opozorilih strokovnjakov razkrili poslovanje offshore podjetij v zadnjih 40 letih, dejstvo pa je, da vsi posli prek njih niso nujno nezakoniti.

"Danes so povsem drugi časi," sta poudarila Peter Jenko s finančne uprave in davčni svetovalec Ivan Simič. Podatki Mednarodnega konzorcija preiskovalnih novinarjev (ICIJ), ki so objavili izsledke iz projekta #PanamaPapers, kažejo, da se je število ustanovitev tovrstnih podjetij v 90. letih povečevalo, doseglo vrh v letih 2005 in 2007, nato pa je do lani precej upadlo. Od leta 2000 bolj ali manj narašča njihovo zapiranje.

Ljudje se za ustanovitev offshore podjetij ali podjetij, registriranih v davčni oazi, odločijo iz različnih razlogov. Skupno jim je, da uporabniku z ustrezno zakonodajo omogočajo privilegiran davčni položaj. V Sloveniji se je praviloma uporabilo, ko je nekdo prodal delež slovenskega podjetja, je za TV Slovenija dejal Simič. "Najbolj zanimivo je bilo to od leta 2004, ko so se prodaje najbolj razširile, val je ostal še nekaj časa," je nanizal.

"Prav je, da pride do takšnih razkritij, toda hkrati ne smemo stigmatizirati podjetij, ki poslujejo v davčnih oazah na povsem legitimen način," je za Dnevnik opozoril davčni svetovalec Darko Končan. Po njegovem je treba razlikovati tudi med davčnimi rezidenti in državljani Slovenije. "Med 74 primeri, ki se navezujejo na Slovenijo, so zagotovo vsi naši državljani, verjetno pa niso vsi tudi davčni rezidenti, kar pomeni, da vsem ni treba plačevati davkov v Sloveniji," je še poudaril.

Na področju se je v zadnjem času sicer precej spremenilo. Danes je precej več nadzora, vsako tovrstno transakcijo nadzirajo denimo Banka Slovenije, urad za preprečevanje pranja denarja in finančna uprava. "V evropskih bankah v zadnjem letu, letu in pol skorajda ne morete več odpreti računa za ustanovitev offshore podjetja. To se tako sedaj zmanjšuje," je pojasnil Simič.

Pritrdil mu je Jenko, ki je za TV Slovenija dejal, da bi bilo napačno, če bi na podlagi tega razkritja sodili o današnjem stanju. V zadnjih 10 letih se je po njegovih besedah zgodil velik preskok, tako na širšem mednarodnem področju kot na področju Evropske unije. A je hkrati opozoril, da gre za "globalen problem, ki ga je treba reševati z globalnimi rešitvami".

Tudi pravosodni minister Goran Klemenčič je ocenil, da Slovenija sama področja ne more občutno spremeniti. "Zadnje razkritje kaže natančno na jedro problema: večina ljudi, ki so na ta način prikrivali ali 'davčno optimizirali' premoženje, prihaja iz držav, ki imajo močnejše institucije in nadzorne organe kot Slovenija, pa se je to kljub temu razkrilo šele prek novinarjev," je povedal za Delo.

Dokler bodo ključne svetovne ekonomije tolerirale, toliko časa bomo po njegovih besedah imeli tovrstne davčne utaje, korupcije, avtokratske voditelje, polne denarja na tujih računih. "Ko bi na primer EU in OECD skupaj sprejela predpise, po katerih banke ne bi smele poslovati z bankami v državah, ki ne zadoščajo pogojem transparentnosti, bi bilo zgodbe konec. Če se vprašamo, zakaj to že ni narejeno, pa poglejmo seznam imen, ki so bili kot lastniki računov v teh državah objavljeni," je še izpostavil.

Na finančni upravi spremljajo tovrstne povezave. V njem pridobivajo podatke o transakcijah z določenimi državami z davčno ugodnejšim okoljem. Podatki se nanašajo na transakcije pravnih oseb, samostojnih podjetnikov posameznikov in fizičnih oseb. V njih ugotavlja različne sheme uporab podjetij v davčnih oazah. Ena od njih je za mnoge sporno izogibanje plačilu davka na kapitalske dobičke, spet druga skrivanje identitete lastnikov, tretji skrivanje denarja. Pri slednji po Jenkovih besedah redno sodelujejo s policijo in tožilstvom.

Kot so za razumevanje problematike dodatno pojasnili v Fursu, se lahko plačilu davkov izogiba na zakonit in na nezakonit način. O nezakonitem ali davčni utaji govorimo, kadar gre za zlorabo predpisov, s čimer bi se na nezakonit način zmanjšala davčna obveznost. Zakonito izogibanje plačilu ali zmanjševanju davčnega bremena pa je davčno načrtovanje z uporabo zakonitih metod in sredstev. "To pomeni, da se z davčnim načrtovanjem zniža davčna obveznost ob upoštevanju domačih zakonskih predpisov in mednarodnih pravil obdavčitve v primeru, da govorimo o subjektu, ki posluje mednarodno," so razložili.

Z odlivi sredstev v davčne oaze sta z njihovim delom povezana dva projekta nadzora: davčne oaze in ciljno usmerjeni nadzori prijave premoženja. V prvem primeru so med letoma 2011 do 2015 opravili 942 nadzorov in dodatno odmeril za 24 milijonov evrov dodatnih obveznosti, v primeru prijav premoženja pa je bilo v obdobju od 2009 do 2015 opravljenih 377 nadzorov in odmerjenih za 62,4 milijona evrov dodatnih obveznosti.

Ponudniki plačilnih storitev v Sloveniji so ob tem od jeseni 2011 dolžni posredovati uradu za preprečevanje pranja denarja podatke o vseh nakazilih v vrednosti nad 30.000 evrov, ki so šla na račune pri bankah v državah, za katere obstaja večja verjetnost za pojav pranja denarja in financiranja terorizma, ali na račune družb s sedežem v omenjenih državah. 

Aktivnosti finančne uprave zvezi z davčnimi oazami

V ciljno usmerjenih nadzorih poslovanja z davčnimi oazami je finančna uprava v obdobju od leta 2011 do 2015 izvedla skupaj 942 nadzorov, v katerih so dodatno ugotovili obveznosti v višini 24 milijonov evrov. V okviru nadzorov prijave premoženja in odmere davka pri poslovanju z davčnimi oazami pa so od 2009 do 2015 izvedli 377 nadzorov, v katerih so ugotovili dodatne obveznosti v višini 62,4 milijona evrov, o čemer priča spodnja tabela.

Na uradu za preprečevanje pranja denarja in financiranje terorizma imajo seznam držav, v zvezi s katerimi obstaja vsaj večja verjetnost za pranje denarja ali financiranje terorizma. Seznam je sestavljen na podlagi ugotovitev in seznamov mednarodnih ustanov, kot sta OECD in IMF.

Seznam:

Iran,
Severna Koreja,
Alžirija,
Mjanmar,
Ciper,
Panama,
Sejšeli,
Vanuatu,
Brunej,
Dominika,
Gvatemala,
Kazahstan,
Libanon,
Liberija,
Luksemburg,
Mikronezija,
Nauru,
Trinidad in Tobago,
Andora,
Angvila,
Aruba,
Bahami,
Belize,
Bermuda,
Britanski deviški otoki,
Kajmanski otoki,
Cookovi otoki,
Gibraltar,
Guernsey,
Otok Man,
Jersey,
Liechtenstein,
Malezija,
Macao,
Monako,
Montserat,
Palau,
Samoa ter
otočje Turks in Caicos.