V ZDA je vse mogoče – tudi to, da so najbogatejši najmanj obdavčeni, ter celo, da se uspešno izogibajo plačevanju davkov. Celo nekateri najbogatejši Američani se strinjajo, da to ni pošteno, ter pozivajo, da se uvedejo višje obdavčitve za (naj)premožnejše. 

V spodnjem članu lahko preverite, kateri bogataši zagovarjajo tezo, da bi morali plačevati višje davke. 

Tokrat pa smo na spletni strani Business Insider zasledili članek, v katerem je novinar poročal, da se bogataši spretno izogibajo plačevanju davkov, ameriška finančna uprava pa nima učinkovitih prijemov, da bi to preprečila. Zanimivo je namreč poročilo davčnega inšpektorata (TIGTA), iz katerega je razvidno, da so bogataši le redko ujeti pri izogibanju plačevanja svojih davčnih obveznosti. 

Med letoma 2014 in 2016 je državi ostalo dolžnih kar 879.414 posameznikov, ki so beležili visoke zaslužke. Skupni znesek dolga znaša slabih 41 milijard evrov. Zoper 369.180 posameznikov ameriška davčna uprava ni vložila preiskave, zoper 510.234 pa je, a se primeri nikamor ne premaknejo, saj v upravi ni dovolj kadrov, ki bi lahko vse primere preiskali in zaključili. Tudi celoten sistem obdelave primerov se je izkazal za neučinkovitega. 

Ameriška finančna uprava (IRS) je sicer letošnjega februarja napovedala, da se bo primerov lotila učinkoviteje, a ji je načrte prekrižala epidemija novega koronavirusa v ZDA. 

Večina Američanov meni, da bi morali bogataši plačevati višje davke, a očitno je težava že v tem, kako jih sploh prisiliti, da vložijo davčno napoved oz. da navedejo resnične podatke, brez skrivanja denarja v davčnih oazah in podobno. Spomnimo, da so v preteklosti Američane prepričevali, da so nizke obdavčitve najbogatejših v korist vsem v ZDA. A se je izkazalo, da temu ni tako, saj so se razlike med bogatimi in revnimi le še poglabljale. 

Zato nekateri najbogatejši Američani, ki so prepričani, da bi morala biti njihova obdavčitev višja, bogato vračajo družbi. Denar darujejo humanitarnim organizacijam ali pa skozi svoje fundacije financirajo tiste projekte, za katere menijo, da so nujno potrebni – štipendiranje nadarjenih, a revnih mladih, varstvo okolja, pomoč revnim in podobno.