Steklarna Rogaška, ki ima veliko težav zaradi bistveno zmanjšanega obsega naročil, bo v prihodnjih dneh zaprla kristalno peč dve, je na današnji novinarski konferenci v Celju povedal predstavnik celjske območne Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Forto Turk.

Pred dnevi se je skupina vodilnih delavcev steklarne vrnila iz ZDA brez enega samega novega naročila. Zaradi zapiranja omenjene peči bo Steklarna Rogaška, ki zaposluje 980 delavcev, del delavcev prerazporedila na druga delovna mesta, za kar je bil podpisan tudi aneks h kolektivni pogodbi. To pomeni, da lahko delavci sprejmejo tudi manj vredna delovna mesta, saj bodo dobili plačo po delovnem mestu, na katerem so delali pred premestitvijo. V slatinski steklarni so se odločili, da delavcem, ki so bili zaposleni za določen čas, ne bodo podaljšali pogodb o zaposlitvi, izplačilo božičnice pa je še vprašljivo.

V celjskem podjetju Emo Tech uprava podjetja poskuša enostransko vsem 100 zaposlenim vročiti nove pogodbe o zaposlitvi za 32-delovni urnik in za 20 odstotkov manjšo plačo z grožnjo, da bodo v nasprotnem primeru izgubili službo. Zaradi te grožnje je večina delavcev tovrstne pogodbe tudi podpisala.

S težavami zaradi finančne krize se soočajo tudi v podjetju Štore Steel. Zaradi pomanjkanja naročil so že novembra proizvodnjo ustavili za teden dni. Delavci te družbe, ki proizvaja vzmetno jeklo za avtomobilsko industrijo, so trenutno na dopustu, proizvodnjo naj bi znova zagnali po novem letu.

Zreški Unior v dveh programih, ki sta vezana na avtomobilsko industrijo, čuti posledice finančne krize. Sprejet je bil začasen ukrep, da omenjena programa ne delata ob petkih, delavci pa bodo do 5. januarja na kolektivnem dopustu. Normalno posluje le program turizem, tja je vodstvo Uniorja prezaposlilo 30 delavcev, v kovačiji pa 21 delavcem niso podaljšali pogodb o zaposlitvi za določen čas, enaka usoda je doletela tudi 16 delavcev iz programa kontroling.

V žalskem Novemu, ki prav tako proizvaja za avtomobilsko industrijo, so izpad naročil delno nadomestili s pridobitvijo novih projektov, odpustili pa so 30 delavcev, ki jim je potekla pogodba o zaposlitvi za določen čas. Celotno proizvodnjo bo to podjetje ustavilo v petek, delavce pa poslalo na dopust.

Preboldsko podjetje Odelo oziroma nekdanji SAPS prav tako poskuša izpad naročil nadomestiti s pridobitvijo novih programov znotraj koncerna Schefenacker. V družbi, ki zaposluje 400 delavcev, upajo, da naročila ne bodo drastično upadla, zato odpuščanj za zdaj ne načrtujejo. Proizvodnjo so ustavili že pred tednom dni in jo bodo znova zagnali 7. januarja prihodnje leto.

Alpos Šentjur je proizvodnjo v obratu cevarna ustavil prejšnji teden, delavcem, ki so zaposleni za določen čas, pa ne bodo podaljšali pogodb o zaposlitvi.

Kili Liboje ima trenutno dovolj dela, vendar so delavci nezadovoljni zaradi delno neizplačanega regresa za leti 2007 in 2008 ter izplačila nadur. Na Delovno sodišče v Celju pa je 30 delavcev te družbe vložilo tožbe, ker jim ob prenehanju delovnega razmerja lani, ko je Kili izgubil največjega kupca, niso bile izplačane odpravnine.

Inde Vransko je na prisilni dopust poslal 30 delavcev, tako da jih dela le še 10. Oktobra in novembra podjetje namreč ni prejelo novih naročil, veliko tujih trgovcev pa jim je že prejeta naročila odpovedalo. Direktor družbe je zato z obema podjetniškima sindikatoma podpisal dogovor o 70-odstotnem znižanju plač za dobo štirih mesecev.

Preboldska družba Nogavice je zaradi velikih finančnih izgub načrtovala odpustitev 20 delavcev, vendar je direktor po posredovanju sindikata odpoved vročil le trem delavkam. V prihodnosti bo to podjetje del proizvodnje preselilo v BiH.

Tudi gradbena podjetja s Celjskega je doletela finančna kriza, predvsem pa imajo težave zaradi nepripravljenosti bank na kreditiranje. V Ingrad Gramatu so tako ogroženi vsi novi projekti za leto 2009, vendar za zdaj uprava družbe ne načrtuje odpuščanja, razmišlja pa o krajšem delovnem času. Delavcem Ingrad Gramata je bila izplačana tudi božičnica v višini 170 evrov.

Sekretar celjske območne ZSSS Srečko Čater pa je izpostavil podjetje Tuš Holding, kjer da niso ravno naklonjeni sindikalni organiziranosti in zaposlenim prepovedujejo stike z vodilnimi sindikalnimi delavci.

Nemški Siemens se je že pred časom odločil, da bo prodal mariborsko družbo Siemens transportation Systems oziroma nekdanjo TVT Nova. O tem so lastniki v sredo na zboru delavcev obvestili tudi zaposlene in napovedali, da bodo v primeru neuspešne prodaje tovarno preprosto zaprli. Dela imajo le še do marca 2009, zato je 323 delavcev v negotovosti. Kljub temu pa je sindikalist Martin Dular pojasnil, da je odločitev Siemensa, ki je 100-odstotni lastnik podjetja, povsem legitimna, prav tako je bil doslej dober delodajalec.