Že mesec po uvedbi davčnih blagajn na Hrvaškem so iznajdljivi gostinci po poročanju Jutranjega lista odkrili načine, kako prelisičiti državo in ne prikazati celotnega prometa. Račun na primer izdajo enkrat in ga znova prinesejo gostu z enakim naročilom, na točilnem pultu pustijo kup in pozovejo gosta, naj poišče svoj račun, "račun" prinesejo gostu, na njem pa pod ceno pijače piše: "Prosimo, da račun prevzamete pri točilnem pultu." Seveda gosti računa praviloma ne pogledajo natančno, temveč le pogledajo znesek in plačajo. Hrvaški finančni minister Slavko Linić, ki je uvedel davčne blagajne, je bil šokiran. "Morate prijaviti davčni upravi. Strašno. Nismo pričakovali tovrstnega ravnanja. Ta kos papirja sploh ni račun, to je predračun," je presenečeno dejal.

Lani so davčne blagajne na Hrvaškem prinesle milijardo evrov več prijavljenega prometa pri gotovinskem poslovanju. Blagajne v Sloveniji trenutno niso neposredno povezane s finančno upravo, zavezanci morajo imeti programsko opremo, ki onemogoča brisanje izdanih računov in spremembo že vknjiženih podatkov. Učinki virtualnih davčnih blagajn v Sloveniji so izmerjeni - v enoletnem obdobju je bilo po izločenem vplivu dviga stopnje DDV pobranih približno 100 milijonov evrov več davka. Učinek je zaznati tudi pri povečanju prijavljenih prihodkov in davkov od dohodka. Izkazani davek od dohodkov pravnih oseb je bil za lani višji za 91 milijonov evrov (23-odstotno povečanje) in davek na dejavnost 11,3 milijonov evrov (17-odstotno povečanje).

A virtualne davčne blagajne bodo kmalu postale prave in vlada njihovo uvedbo utemeljuje tudi z ocenami, da v sivi ekonomiji letno ostane med 3,5 in 8,5 milijarde evrov, kar je skoraj celoten slovenski proračun ali po podatkih statističnega urada 8,3 odstotka bruto domačega proizvoda. Zakon jih uvaja z 2. januarjem 2016, vlada pa si letno obeta dodatnih med 50 in 100 milijonov evrov. In pripravljeni so tudi na poskuse prevar. V finančni upravi na primer sploh niso presenečeni nad iznajdljivostjo hrvaških gostincev: "V konkretnem primeru kupcem izdajajo kopije računov." Tovrstne zlorabe bodo preprečevali z inšpekcijskimi nadzori, inšpektor bo dvakrat kupil isto stvar in preveril, ali je za vsak nakup res dobil nov račun, s pravilnim datumom in časom izdaje.

Pri virtualnih davčnih blagajnah so sicer največkrat odkrili utaje davkov, ko enostavno sploh niso izdajali računov, kar se bo lahko dogajalo tudi v prihodnje. Če ni računa, namreč ni zavedenega posla in tudi ni plačila davka. Izdajali so tudi račune iz blagajne oziroma paragonske bloke, vendar prihodkov niso izkazovali v poslovnih knjigah, nekateri pa so tudi naknadno spreminjali podatke. Med lanskim preverjanjem so odkrili, da je hude davčne prekrške storilo 98 zavezancev, kar je 5,9 odstotka preverjenih. Nepravilnosti so odkrili v restavracijah, gostilnah, lokalih, trgovinah, slaščičarnah, pekarnah in pri taksistih. Brisali so postavke na računih in niso pravilno predložili podatkov v elektronski obliki. Za tovrstne kršitve je zagrožena globa za fizične osebe od 20.000 evrov naprej in za pravne osebe od 50.000 evrov naprej.

Jasno je, da noben sistem ni tako dober, da ga ne bi bilo moč zlorabiti. Pričakovano je, da se bodo skušali še vedno izogibati plačilu davkov zavezanci, ki so se že do sedaj. Pa tudi gostje večinoma ne vzamemo računa, še manj nas preveri, kdaj je bil izdan. Predvsem v manjših, lokalnih gostilnah se doslej nihče ni glasno pritoževal, če ni dobil računa. A zadeve se bodo verjetno spremenile, saj tudi najbolj tolerantni ne bodo mogli več ignorirati sive ekonomije, ki se dogaja pred njihovimi nosovi. Po novem bo namreč kaznovan tudi kupec, ki bo moral vzeti račun in ga bo moral imeti ob odhodu iz prostora. Na zahtevo inšpektorja ga bo moral predložiti, sicer bo plačal 40 evrov globe.