Po pojavu novega koronavirusa so sprejeti vladni ukrepi in zmanjšanje gospodarske aktivnosti v letih 2020 in 2021 močno vplivali na izvajanje postopkov in tudi na prihodke vseh javnih blagajn. Za izvajanje številnih aktivnosti in nalog za omilitev posledic koronakrize po interventnih zakonih je bila pristojna Finančna uprava.

V letu 2020 so pobrali manj davkov; za proračune države, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ), Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), občin in posredno Evropsko unijo so pridobili skoraj 16,27 milijarde evrov javnofinančnih prihodkov. Navedeni znesek po podatkih Finančne uprave "predstavlja 7,3-odstotni upad prihodkov v primerjavi z enakim obdobjem leto prej (leto 2019) in 3,1-odstotno preseganje rebalansa letnega načrta javnofinančnih prihodkov za leto 2020, ki je bil potreben zaradi nastalih izjemnih okoliščin zaradi epidemije covida-19. Če bi k pobranim javnofinančnim prihodkom in prejemkom prišteli tudi znesek oproščenih prispevkov za socialno varnost, ki so jih iz državnega proračuna v času spomladanske epidemije poravnali neposredno blagajnam ZZZS, ZPIZ ali državnemu proračunu, bi prihodki v letu 2020 znašali 16,89 milijarde evrov in bi bili v primerjavi z letom 2019 nižji za 683 milijonov oziroma 3,9 odstotka."

V letu 2021 pa beležijo povsem drugačno situacijo. Podatki za prvih deset mesecev letošnjega leta kažejo, da je Finančna uprava pobrala za kar 18,2 odstotka več javnofinančnih prihodkov kot leto poprej in za 8,7 odstotka več kot leta 2019. Davčno leto so sicer zaznamovali predvsem ukrepi za zajezitev širjenja novega koronavirusa na davčnem in carinskem področju ter tako pomoč kot vračila pomoči na podlagi interventne zakonodaje.

Med njimi sta bila delno povračilo izgubljenega dohodka zaradi karantene in obveznosti varstva otrok ter pomoč na podlagi interventne zakonodaje in sprejetih zakonov PKP. S PKP 8, ki je veljal od 5. februarja 2021 dalje, so na primer podaljšali subvencioniranje dviga minimalne plače in čakanja na delo, od 14. julija 2021 dalje pa je veljal PKP 9, ki je med drugim uvedel bone 21, podaljšanje povračila nadomestila plače za skrajšani polni delovni čas, pomoč za financiranje regresa in oprostitev plačila DDV ob nakupu zaščitne opreme.

V letu 2021 so izvedli določene poenostavitve za olajšanje poslovanja zavezancem. Začeli so prenovo obrazcev REK za obračune davčnega odtegljaja za denimo plačo, regres ali pokojnino (REK-1, REK-1a, REK-2 in PNiPD), ki jih bodo predvidoma aprila 2022 nadomestili z enotnim obrazcem REK-O. Vsi trenutni obrazci skupaj danes obsegajo več kot 300 različnih rubrik za vnos, medtem ko bo novi obrazec REK, poimenovan iREK, vseboval malo več kot sto različnih rubrik za vnos. "Z njegovo uvedbo bo omogočeno popravljanje posameznega individualnega obrazca REK in plačniku davka ne bo treba popravljati celotnega predloženega obrazca REK kot doslej. Gre za poenostavitve, ki bodo davčnim zavezancem, predvsem pa njihovim računovodjem, v veliko pomoč," so izpostavili na Finančni upravi.

Obenem so uvedli elektronsko pridobivanje izjav o namenitvi dela dohodnine in obveščanje novoustanovljenih podjetij o njihovih obveznostih, objavili elektronske poštne naslove vseh vodij na spletni strani in prikaz pozivnih telefonskih številk ter poenostavili odmero davka na promet nepremičnin (DPN), so našteli.

Kakšne spremembe se na davčnem področju nakazujejo v letu 2022?

Medtem se v prihajajočem letu nakazujejo določene spremembe. Odločajo o noveli zakona o dohodnini, s katero vlada predlaga kar nekaj razbremenitev pri obdavčitvi plač in kapitala. Po vladnem predlogu bi se splošna olajšava, ki jo lahko uveljavljajo vsi zavezanci za dohodnino, do leta 2025 z današnjih 3500 postopno  zvišala na 7500 evrov. Splošna olajšava, ki jo lahko uveljavljalo vsi zavezanci za dohodnino in znaša danes 3500 evrov, bi se po predlogu v naslednjih letih zviševala za po 1000 evrov, dokler ne bi leta 2025 dosegla 7500 evrov.

Znižali naj bi se tudi stopnja davka v najvišjem davčnem razredu in stopnja dohodnine od dohodkov od obresti, dividend in dobičkov, skrajšal pa bi se čas, po katerem je odsvojitev vrednostnih papirjev neobdavčena. Med predlogi so tudi davčna razbremenitev dohodkov iz oddajanja premoženja v najem, vnovična uvedba seniorske olajšave in ugodnejša davčna obravnava nagrad za poslovno uspešnost.

Začetek uporabe sprememb je bil sprva predviden že s 1. januarjem 2022, a novela še ni sprejeta. Opozicija je proti, zavzema se za referendum. Nasprotniki menijo, da olajšave najbolj koristijo najpremožnejšim in da bo finančna luknja v državnem proračunu zaradi novele še večja, kar posledično pomeni revnejšo državo in manj sociale. Vlada medtem trdi, da se bodo neto plače povišale vsem, s čimer se bo povečala konkurenčnost in zagotavljala vzdržna gospodarska rast, ter da razbremenitve pri davkih v bistvu omogočajo rast davčnih prihodkov.

Istočasno je v zakonodajnem postopku tudi predlog zakona o obdavčitvi kriptovalut, ki za fizične osebe predvideva 10-odstotni davek ob menjavi virtualne valute za fiat valuto ter ob nakupih, opravljenih z virtualno valuto. Meja za nastanek davčne obveznosti bi bila unovčenih 15.000 evrov v koledarskem letu. Kako sta trenutno urejena trgovanje s kriptovalutami in njihovo rudarjenje, pa lahko preverite v spodnjem članku.

Si želite aktualne novice prejemati tudi na elektronski naslov? Potem se prijavite na Cekinove e-novice!