Kot je bilo pričakovati, se posledično s svetovno finančno krizo in s pešajočim gospodarstvom, tesno prepleta tudi svetovni trg nepremičnin. Po preprosti logiki manj zaslužka in težja ter čedalje bolj nemogoča pridobitev namenskih kreditov močno vpliva tako na povpraševanje, kot tudi na ponudbo na nepremičninskem trgu.

Iz enega največjih nepremičninskih trgov na svetu, Združenih držav Amerike, prihajajo vesti, da bo skoraj vsak tretji kreditojemalec, ki je pri banki najel kredit, zanj pa zastavil svojo nepremičnino, imel težave pri obnovitvi le-te. Na stotisoče ljudi, ki so do vratu zadolženi zaradi nepremišljenega zapravljanja denarja, ki ga v bistvu sploh niso nikoli imeli, se boji, da naslednje pomladi ne bodo pričakali več pod domačo streho. Po podatkih agencije za raziskavo trga naj bi bila povprečna ameriška družina zadolžena za okoli 40.000€!

Vendar se tu pojavlja tudi problem za banke upnice in ostale kreditne institucije, saj bi ob morebitni poplavi "zaplenjenih" stanovanj, hiš in poslopij težko našli nove kupce, ki bi bili pripravljeni odšteti primeren, praviloma zajeten kupček denarja, s katerim bi si banke povrnile stroške in - morebiti - ustvarile celo vsaj minimalen dobiček.

Nekateri, roko na srce, bolj cinični analitiki trga nepremičnin svetujejo, naj lastniki nepremičnin, ki so pod hipoteko, poizkusijo svoje nepremičnine prodati, dokler je še čas. Z izkupičkom naj poplačjo terjatve, s preostankom pa, ob obilici sreče pri najetju novega kredita, kupiti kakšno zemljišče in postaviti nekaj novega in predvsem manjšega. Upoštevati je namreč potrebno, da svet čedalje bolj stiska za vrat tudi energetska kriza, v imenu ekologije pa lahko iz ekoloških skladov izpulimo kakšen evro za izgradnjo bolj varčnega in učinkovitejšega bivališča zase in za naraščaj, ki se bo moral obnašati dosti bolj preudarno kot njihovi starši.

Bolj črnoglede napovedi projecirajo padec realne vrednosti nepremičnin za 10-15% in ekonomisti se bojijo, da samega dna še nismo dosegli. Hudomušno dodajajo, da je morda potrebno verjeti v Božička, ki bi odnesel naše skrbi, plačal kak obrok za najeti kredit, bolj realno pa dodajajo, da naj bi decembrska potrošniška evforija vsaj nekoliko pognala kri po žilah opešanemu svetovnemu gospodarstvu.

Če povzamemo, bi se lahko splošni nasvet glasil: Poizkusimo obdržati tisto, kar imamo, ali pa, dokler je čas, prodati po najvišji ceni, ki jo še lahko dosežemo. Ali, kot pravi ljudska modrost: Če je odeja prekratka, nam izpod nje molijo noge, ali pa nas zebe v glavo. Preudarni ljudje pa se stisnejo in udobno preživijo zimo.