V Klubu slovenskih podjetnikov vladi sporočajo, da je dovolj sprenevedanja glede predlaganih davčnih sprememb. Z drugimi gospodarskimi združenji se že dogovarjajo glede ukrepanja, tudi protestov ob morebitnem sprejemu predlaganih sprememb. Po besedah predsednika kluba Marjana Batagelja so do predlogov zelo kritični predvsem, ker ne upoštevajo njihovih predlogov, o katerih so se pogovarjali z različnimi ministri, ki so jih podpirali.

Igor Akrapovič je bil oster: "Veliko je bilo pogovorov in sestankov ... Žal je predlagana končna različica tako iznakažena, da je za nas podjetnike praktično neuporabna. Z omejitvami se zopet izloči tiste, ki so najbolj zaslužni za uspeh podjetja." Omejitev maksimalnega izplačila na 20 odstotkov dobička oziroma na 5000 evrov za posameznika, nezmožnost izplačevanja nagrad članom uprave in sorodnikom, podaljšanje začasnega ukrepa četrtega dohodninskega razreda; vse so ukrepi, ki bodo Slovenijo po njegovem mnenju obdržali "na neslavnem dnu svetovne konkurenčnosti". Zato od vlade pričakujejo ustavitev tako imenovane reforme in vnovičen premislek o strategiji razvoja Slovenije. "V nekem trenutku bomo morali podjetniki tudi ukrepati. Z nami so tudi naši sodelavci," je še poudaril.

Direktorica Plastike Skaza Tanja Skaza je poudarila, da je treba nagraditi uspešnost, če želi Slovenija nova delovna mesta, če želi biti inovativna in skrbeti za razvoj. "To lahko naredimo samo tako, da bo imel korist od tega tudi naš zaposleni. Borili se bomo za naše zaposlene."

Na odhode podjetij iz Slovenije pa je opozoril direktor Špice International Tone Stanovnik, ki verjame, da se mora država "stanjšati" in podjetnikom ponuditi razloge, da se ne odselijo. "Pogovarjati bi se morali, kako bi imela slovenska podjetja s sedežem v državi podružnice v tujini, in ne, kako bomo tuja podjetja poceni sofinancirali, da bodo poceni dobila nepremičnine v Sloveniji." Verjame, da mora podjetje učinek uspešnega poslovanja razdeliti med zaposlene, vendar pa je treba v Sloveniji najti "dober model delitve dobička".

Ob vsem je Batagelj še poudaril, da v klubu niso iskali koristi za delodajalce, ampak za konkurenčno okolje. Pripravljeni so se pogovarjati še naprej, "da bi rešili zablodo", saj bodo v primeru sprejema predlaganih sprememb posledice - takšne ali drugačne. "Ne vem, kako je to tako težko dopovedati politiki, ko pa to razume 90 odstotkov ljudi v Sloveniji," je presenečen.

Počivalšek: Reforme ne bo brez soglasja gospodarstva

Gospodarski minister Zdravko Počivalšek je sicer napovedal, da bo vlada s predstavniki gospodarstva glede predlagane prepolovitve olajšav za raziskave in razvoj ter investicije odtekla še en krog. Med predlaganimi spremembami pri olajšavah je tudi znižanje olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj s sedanjih 100 odstotkov na 50 odstotkov ter znižanje olajšave za investiranje s sedanjih 40 odstotkov na 20 odstotkov. Po njegovih napovedih bodo glede znižanja olajšav za raziskave in razvoj in investicije z gospodarstvom v okviru priprave reforme odtekli še en krog. Je bil pa jasen: "Reforme ne bomo začeli izvajati brez podpore gospodarstva. Dajem mojo besedo."

Spomnil pa je, da želi vlada spodbuditi izvoznike, saj izvoz dosega skoraj 80 odstotkov BDP in je najbolj prodoren del gospodarstva. Glavne težave izvoznega sektorja so po njegovih besedah tri - še vedno premalo prožen trg dela, administrativne ovire in strošek dela. Pri zadnjem so želeli s predlagano posebno obravnavo izplačil zaposlenim za uspešnost (npr. 13. in 14. plače) podjetja spodbuditi k delitvi dobička v obliki nagrad zaposlenim. Po drugi strani pa menijo, da bodo tako vse dodatno spodbudili k ustvarjanju dobička, ki bo omogočal nagrajevanje. Ključna zanj pa je pri predlaganih ukrepih prostovoljnost pri odločitvi za delitev dobička in načinu tovrstnega nagrajevanja.

Počivalšek verjame v pozitivne učinke. Verjame tudi, da se bo tisto, kar bo vlada izgubila na strani davčnih prihodkov, vrnilo skozi dodatno potrošnjo in davek na dodano vrednost.