Za vsako delo, ki se ga opravlja, je potrebna ustrezna pravna podlaga, določa Zakon o preprečevanju dela na črno. Obenem predvideva izjeme, in sicer je pri sorodstveni in sosedski pomoči med drugim predpisan pogoj, da se mora opravljati brezplačno. "V primerih, ki v zakonu niso določeni kot izjeme, pa v nadzoru ne ugotavljamo odplačnega ali neodplačnega razmerja. Pomembno je, da je delo ustrezno registrirano ali priglašeno oziroma v primeru zaposlovanja, da je sklenjena ustrezna pogodba in da je posameznik ustrezno prijavljen v obvezna socialna zavarovanja," so poudarili na Finančni upravi.

Dejavnost je treba registrirati, če je vaš namen v prvi vrsti pridobiten, in treba je urediti tudi status vašega morebitnega pomočnika ali pomočnikov. "Fizična oseba, ki nastopa na trgu s pridobitnim namenom, mora dejavnost ustrezno registrirati, če ne opravlja dela v odvisnem delovnem, civilnem pogodbenem razmerju ali kateri drugi obliki legalnega dela," so razložili. V nasprotnem primeru bi delali na črno. Če v zvezi z delom obstaja povezanost ali odvisnost več oseb brez ustrezne podlage, pa bi lahko šlo tudi za zaposlovanje na črno.

Ne gre pa za delo na črno, če posameznik, ki nima registrirane dejavnosti, po spletu občasno prodaja svoje rabljene izdelke, če to počne občasno ter – kar je najpomembneje – da s prodajo ne opravlja pridobitne dejavnosti. V praksi torej lahko proda svoj rabljeni izdelek, ki ga ne potrebuje več, a po nižji ceni, po kateri ga je kupil. Takrat ni nič spornega in tudi ni pomembno, koliko je predmet vreden. Tako torej ni razlike, ali nekdo prodaja svoja oblačila, obutev oziroma kakšen drug manj vreden predmet ali denimo računalnik, avtomobil ali kaj bolj vrednega. "Pri prodaji rabljenega premičnega premoženja ni omejitve glede vrednosti. To velja tudi za prodajo rabljenega avtomobila ali računalnika," so pojasnili na Finančni upravi.

"Če pa posameznik opravlja prodajo izdelkov, ki niso njegovi, na primer prodaja različne vrste blaga, nudi različne velikosti ter jih prodaja po ceni, ki je višja od nabavne, lahko to počne tudi prek oglasov, vendar mora biti registriran za tovrstno prodajo," so razložili na Finančni upravi. Namreč, če ni, dela na črno in posledično tudi nedovoljeno oglašuje delo na črno. Takrat ga lahko kaznujejo in globe so razmeroma visoke. Z globo od 1000 do 7000 evrov se za prekršek kaznuje posameznik, kadar opravlja dejavnost ali delo in ni vpisan ali nima priglašenega dela, kakor določa Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno ali drugi zakoni. Lahko pa gre tudi za druge kršitve, denimo za nedovoljeno oglaševanje, kjer denarna kazen za fizično osebo znaša med 500 in 2500 evri, in nenazadnje za neprijavo obdavčljivih prihodkov, kjer pa je globa odvisna od konkretnega posamičnega primera.

Kaj če nas prodajalec ogoljufa?

Na Tržnem inšpektoratu nadzirajo prodajo po spletu samo, če potrošnikom prodajajo podjetja, fizične osebe prodajalce pa – kot že zgoraj omenjeno – nadzira Finančna uprava. Je pa v. d. glavne tržne inšpektorice, Martina Gašperlin, odgovorila na vprašanje, kakšna je zaščita kupca, ki od fizične osebe kupi nekaj po družabnem omrežju. Kaj lahko stori, če je nekaj plačal ali kupil, pa blaga ali ni dobil ali ne ustreza opisanemu? "Kar zadeva pravico kupca, naj navedemo, da Zakon o varstvu potrošnikov, ki med drugim ureja pravice potrošnikov v primeru napake na blagu in nedobave, velja samo v primeru, ko je kupec (potrošnik) neki izdelek oziroma storitev kupil pri podjetju. Če je bil nakup opravljen pri fizični osebi, ne glede, ali gre za novo ali rabljeno blago, pa lahko morebitne spore glede kakovosti blaga ali nedobave kupec s prodajalcem rešuje le po sodni poti, če stranki ne moreta spora rešiti sporazumno. Reševanje spora preko sodišča je dolgotrajno in drago, zato v veliko primerih ni smiselno. Glede na navedeno odsvetujemo nakupovanje preko družbenih omrežij od nepreverjenih prodajalcev," je poudarila.

Skupno izrekli za več milijonov evrov glob

Davčni inšpektorji sicer nepravilnosti glede tovrstne prodaje po spletu ugotavljajo v nadzorih dela na črno, in v letu 2019 je bilo opravljenih skupaj 11.982 nadzorov po Zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno. V prekrškovnih postopkih je bilo izdanih 2427 prekrškovnih aktov in skupna izrečena globa je znašala 5,8 milijona evrov. Opravljenih je bilo 1540 nadzorov dela na črno in kršitve so odkrili v 36 odstotkih. V prekrškovnih postopkih je bila izrečena globa za kršitve dela na črno v skupni višini 478.900 evrov in nedovoljenega oglaševanja posameznikov v skupni višini 51.000 evrov. Za kršitve dela na črno je bilo izrečenih 511 prekrškovnih ukrepov, izdanih je bilo 212 plačilnih nalogov in 299 prekrškovnih odločb. Po statusu so bili prekrškovni ukrepi izrečeni 430 fizičnim osebam, med njimi 344 slovenskim državljanom in 86 tujcem, ter 51 pravnim subjektom in 30 odgovornim osebam.

Si želite aktualne novice prejemati tudi na elektronski naslov? Potem se prijavite na Cekinove e-novice!