Cekin.si
Prvi dan uporabe davčnih blagajn je bil brez težav.

Davki

Prvi račun je prišel iz frizerskega salona

STA
02. 12. 2015 09.03
0

"Traja sekundo dlje, račun pa je tri centimetre daljši," so povedali v frizerskem salonu Pri Minki iz Šmarja pri Jelšah, odkoder je na finančno upravo prišel v potrditev prvi račun.

Prvi dan poskusnega obdobja uporabe davčnih blagajn je minil brez težav. Do 16. ure je 166 različnih uporabnikov davčnih blagajn pred informacijskega sistema finančne uprave potrdilo približno 3000 računov, kar sicer ni veliko. Ko bodo davčne blagajne obvezne za vse, na finančni upravi pričakujejo nekaj milijonov računov dnevno.

Zakon o davčnem potrjevanju računov, ki določa obvezno uporabo davčnih blagajn pri poslovanju z gotovino, je v veljavi od avgusta, uporabljati pa se bo začel 2. januarja 2016. Da bi zavezancem omogočili lažji prehod na novi način izdajanja računov, pa je sistem poskusno stekel 1. decembra.

Prvi dan uporabe davčnih blagajn je bil brez težav.
Prvi dan uporabe davčnih blagajn je bil brez težav.FOTO: Thinkstock
Uporaba davčnih blagajn bo od 2. januarja obvezna za zavezance, ki morajo izdati račun za dobavo blaga ali storitev in morajo voditi poslovne knjige in evidence, za dobavljeno blago ali storitev pa prejmejo plačilo v gotovini. Za gotovino se štejejo tudi plačilne ali kreditne kartice.

Sistem davčnih blagajn, od katerega si vlada obeta zajezitev sive ekonomije, je v Sloveniji zasnovan tako, da morajo biti blagajne zavezancev prek spleta povezane s centralnim informacijskim sistemom finančne uprave. Preden zavezanec račun izda kupcu, mora prek informacijskega sistema potrditi račun. Postopek ne traja več kot dve sekundi.

Po besedah Stojana Glavača s finančne uprave prvi dan pa niso zaznali nobenih težav. Tudi v frizerskem salonu Pri Minki iz Šmarja pri Jelšah, odkoder je na Furs že pred 7. uro prišel v potrditev prvi račun, nimajo z davčnimi blagajnami nobenih težav. "Traja sekundo dlje, račun pa je tri centimetre daljši," so povedali.

Davčno potrjeni računi se namreč od dosedanjih razlikujejo po kodi na dnu računa (QR, pdf ali veččrtne kode), ter ZOI in EOR številki na dnu računa. Na finančni upravi pripravljajo tudi posebno aplikacijo, ki bo z odčitanjem QR kode s pametnim telefonom potrošniku omogočala, da preveri, ali je bil račun res potrjen prek informacijskega sistema Fursa.

Za zdaj se je sicer za uporabo davčnih blagajn odločilo le kakšnih deset odstotkov zavezancev. Vsem ostalim Glavač svetuje, naj jih čim več začne uporabljati davčne blagajne že decembra, saj gre za testno obdobje, ko so še dovoljene manjše napake in je tudi lažje odpraviti morebitne težave.

Ko bo sistem obvezen za vse, bo moralo davčne blagajne uporabljati približno 70.000 davčnih zavezancev. Za delovanje davčne blagajne potrebujejo ustrezno elektronsko napravo s prilagojeno programsko opremo za izdajo računov, tiskalnik za izpis računov in seveda dostop do interneta, da se lahko povežejo z informacijskim sistemom.

Da davčna blagajna deluje, pa vsak zavezanec potrebuje tudi posebno namensko digitalno potrdilo. Gre za novo vrsto digitalnega potrdila, ki se ga bo uporabljalo samo za izmenjavo podatkov o računih in poslovnih prostorih zavezanca. Vsebuje davčno številko in ime zavezanca, namen uporabe ter zaporedno številko. Zavezanci ga prejmejo brezplačno, velja pa pet let.

Kazen lahko doleti tudi vas, če boste brez računa

Ali bodo začeli davčne blagajne uporabljati že decembra ali pa bodo počakali na zakonsko obvezo, se lahko zavezanci odločijo sami. Če se bodo odločili za prehod na nov sistem že ta mesec, pa lahko to storijo kadar koli želijo, je še pojasnil Glavač. Do 2. januarja morajo ponudnik blaga in storitev, ki poslujejo z gotovino, poskrbeti tudi za obveščanje potrošnikov o njihovih dolžnostih. Ustrezna obvestila morajo objaviti na vsaki elektronski napravi za izdajo računov ali drugem kupcem vidnem mestu.

Na obvestilu zelene barve mora biti zapisano, da mora prodajalec izdati račun in ga izročiti kupcu, ta pa ga mora vzeti in ga zadržati neposredno po odhodu iz poslovnega prostora. Za nepremičen poslovni prostor je predpisana velikost obvestila najmanj v formatu A5 (148 x 210 mm), za premičen poslovni prostor pa najmanj v formatu A7 (74 x 105 mm).

Če potrošnik ne bo vzel računa, mu grozi denarna kazen, a na Fursu poudarjajo, da njihov namen ni kaznovanje. Namesto tega bodo večji poudarek dajali preventivnim aktivnostim, tako z obveščanjem javnosti v medijih kot tudi prek pooblaščenih oseb na terenu.

Inšpektorji bodo kupce opozarjali na obveznost prevzema računa tudi osebno, nadzor pa bodo izvajali tudi tržni inšpektorji. Če bo v posamičnem primeru obstajal sum neizdaje računa, bodo lahko preverili tudi s pridobivanjem podatkov od kupca. Sicer pa bo imelo preverjanje kupcev bolj preventivni namen, obljubljajo na finančni upravi.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

Komentarji (0)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
Oglaševanje Uredništvo PRO PLUS Moderiranje Piškotki Politika zasebnosti Splošni pogoji Pravila ravnanja za zaščito otrok
ISSN 2630-1679 © 2025, Cekin.si, Vse pravice pridržane Verzija: 795