Slovencem bolj znan pa je drugi davek, ki ga večina pozna kot nadomestilo za stavbno zemljišče. Tudi pri nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča velja podobna logika. Višino nadomestila se namreč določa kar administrativno, brez kakršnihkoli nepremičninskih evidenc ali poročilu o tržnem stanju posamezne nepremičnine. Davčna obremenitev torej nima nobene neposredne povezave z vrednostjo nepremičnine.

To pa ni edini razlog, ki bode v oči in zaradi katerega bi bilo treba "stari davek" posodobiti oziroma nadomestiti z novim davkom na nepremičnine. Pri upoštevanju tovrstnega nadomestila namreč prihaja tudi do diskriminacij, saj se vse prepogosto dogaja, da nekatere občine, ki zaračunavajo to nadomestilo, to delajo nedosledno in nekorektno. Prav tako se nadomestilo obračunava po različnih pravilnikih, ki so od občine do občine različni. Tako smo kmalu po objavi članka Veliko ugank in strahov pri davku na nepremičnine dobili komentar ogorčenega stanovalca, ki v novem davku vidi več koristi kot škode. V bloku, kjer živi, namreč le določeni stanovalci plačujejo nadomestilo za stavbno zemljišče, nekateri pa se temu spretno (vedoč ali nevedoč) umikajo. Prav zato je mnenja, da mora obdavčitev potekati posamezno, glede na lastništvo fizične osebe, in ne v okviru skupnosti.

Vendar ima tudi novi davek veliko nejasnosti, na katere ni odgovorov. »Če davek na nepremičnine razumemo kot plačilo za uporabo komunalne infrastrukture, ni razloga, zakaj bi lastnik nepremičnine v Ljubljani plačal desetkrat višji davek kot lastnik v Pomurju ob dejstvu, da obe nepremičnini potrebujeta približno enako infrastrukturo, ki jo tudi približno enako obremenjujeta.« je za Gorenjski glas nedolgo nazaj povedal Aleksander Pavšler, tajnik Združenja lastnikov nepremičnin v Sloveniji. Žal pa ga za podrobnejša pojasnila do objave članka nismo uspeli priklicati.

Vse glasnejša pa so opozorila v zvezi z novim davkom. Ob uvedbi novega davka bo namreč marsikdo plačal večji davek, kot pa je do zdaj znašal znesek za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, zaradi česar lahko pride do večje ponudbe nepremičnin na trgu, saj bi nekateri lastniki (predvsem tisti z več nepremičninami) zaradi višjega davka lahko začeli prodajati nepremičnine. Seveda gre tukaj zgolj za špekulacije, ki pa so zelo verjetne. "Če bo novi davek v približni višini sedanjega nadomestila za uporabo stavnega zemljišča, do večjih nihanj ne bi smelo prihajati. Če pa bodo obremenitve občutno višje, pa lahko to seveda znatno vpliva na trg nepremičnin in s tem povezano ponudbo." nam je še povedala poznavalka slovenskega nepremičninskega trga Jelka Slatinšek.