Medtem ko cel svet išče izhod iz finančne krize in se končno zaveda prihoda recesije, so v okviru dogodka, ki ga organizira študentska borza, svoja mnenja in poglede na aktualno dogajanje predstavili Borut Meh, predsednik uprave Prevent Global d.d., Bogdan Pušnik, predsednik uprave Skupine Medvešek Pušnik, Ani Klemenčič, predsednica uprave GBD, dr. Draško Veselinovič, predsednik uprave Deželne banke Slovenije ter Dag Kralj, predsednik uprave KD Skladi.

V živahni debati, v kateri je pred govorce zanimive izzive polagal Peter Frankl, urednik Financ, smo lahko slišali kar nekaj zanimivih mnenj.

Sicer nismo dobili odgovora na to, ali so trgi že dosegli dno, govorci pa so se strinjali, da finančnega sistema, kot smo ga poznali, ni več. Bogdan Pušnik, ki je svojo borzno kariero začel s 7000 € dolga, v današnjih časih vidi priložnost, kot je Slovenci še nismo imeli. Finančni sektor je glede na izjave govorcev še tako nestabilen, da še do danes ni napovedi za prvo četrtletje leta 2009 in v času krize bo tudi med upravljavci skladov in borznimi posredniki prišlo do žrtev in ostali bodo le najboljši. Panoga kot taka pa naj bi po besedah Ane Klemenčič zagotovo obstala, saj ljudje na področju financ vedno potrebujejo nasvet strokovnjaka.

Nekaj nasvetov so podali tudi udeleženci. Draško Veselinovič je tako realnemu sektorju svetoval preusmerite iz sveta podizvajalcev, k ustvarjanju lastnih blagovnih znamk, kot potencialne trge pa vidi še vedno rastoči Indijo in Kitajsko. Če želite investirati 100.000 evrov, vam Bogdan Pušnik svetuje vlaganje v ameriške blue chipe, torej velika uspešna podjetja z dolgo tradicijo, zanimive bodo equity naložbe, na evropskem delniškem trgu pa je njegovo pozornost pritegnil Renault.

Dag Kralj iz družbe KD Skladi, bi polovico denarja vseeno spravil na banko, 50.000 evrov pa bi razpršil v portfelj skladov.

Po dolgem obdobju visokih donosov, ki smo jih bili Slovenci vajeni, bomo po krizi morali biti zadovoljni z manj. Donosi delnic in vzajemnih skladov na dolgi rok, okoli 10 % letno, bodo več kot zadovoljivi. Potem ko smo Slovenci spoznali razliko med bolj in manj tveganimi naložbami in se zavedli pomena opozoril o tveganosti določenih naložb, lahko pričakujemo tudi bolj segmentirane naložbe in več vlaganj v obveznice ter denarne in obvezniške sklade.

Kaj pa realni sektor?

V ospredju je te dni avtomobilska industrija, v kateri naj bi pri nas delalo kar 27.000 ljudi. Borut Meh, katerega podjetje Prevent Global je močno povezano z avtomobilsko industrijo, meni, da bo morebitna finančna pomoč, ki jo bo ta sektor dobil, usmerjena v zagotavljanje socialnega miru in golega preživetja. Manjši obseg dela bo zagotovo povzročil tudi odpuščanja ali v najboljšem primeru skrajšanje delovnega časa. Delodajalci bodo investirali sredstva v pridobitev novih strank šele po preteku krize.

Prav neverjeten, toda resničen pa je nasvet o tem, kaj storiti, če želite tudi sami prispevati k reševanju krize. ZAPRAVLJAJTE!!! Saj prav premajhna likvidnost trga in varčevanje ženeta trge navzdol.