Vodji ruskega Gazproma in ukrajinskega Naftogaza, Aleksej Miller in Oleg Dubina, sta se prvič po začetku plinskega spora med Rusijo in Ukrajino nepričakovano sestala v Moskvi. Razpravljala sta o možnih rešitvah spora, zaradi katerega je Evropa ostala brez ruskega zemeljskega plina, poročajo tuje tiskovne agencije.

Miller in Dubina se bosta danes v Bruslju še enkrat sestala z evropskim komisarjem za energetiko Andrisom Piebalgsom in češkim ministrom za energetiko Martinom Rimanom, katerega država trenutno predseduje EU.

Gazprom je dobavo zemeljskega plina Ukrajini prekinil 1. januarja, včeraj pa je prekinil tudi dobavo plina preko ukrajinskega ozemlja Evropi. Po plinovodih preko Ukrajine Rusija dobavlja okoli 80 odstotkov vsega zemeljskega plina namenjenega Evropi, ostali manjši plinovodi pa tečejo preko Belorusije in Turčije.

Medtem ko Rusija in Ukrajina druga drugo obtožujeta za nastale razmere, pa je včeraj tako brez ruskega zemeljskega plina ostalo več držav, med njimi Slovenija, Bolgarija, Hrvaška, Češka, Grčija, Italija, Makedonija, Romunija, Srbija, BiH, Slovaška in Turčija. Težave pri dobavi imajo tudi v Avstriji, Franciji, Nemčiji, Poljski in na Madžarskem.

Iz družbe Geoplin, d. o. o., so sporočili, da so se z intenzivnimi komercialnimi razgovori v okviru dobrega sodelovanja s tujimi partnerji uspel zagotoviti dodatne kapacitete za črpanje svojih količin zemeljskega plina iz najetih skladišč v Avstriji.

S tem ukrepom je družba Geoplin uspela zagotoviti dodatne količine zemeljskega plina za slovensko tržišče, ki skupaj z dobavo iz Alžirije in EU do nadaljnjega zadostujejo za nemoteno oskrbo slovenskih odjemalcev. Nabava in poraba sta za sedaj usklajeni.

Pač pa se je sistemski operater prenosnega omrežja in posredno s tem tudi Geoplin, ki slovenski plinovodni sistem izravnava, včeraj soočil z ukrajinskim sindromom ravnanja drugega dobavitelja na slovenskem trgu, ki včeraj ves dan ni dobavljal plina v slovenski plinovodni sistem.

Zato in zaradi večje varnosti oskrbe je včeraj zvečer Geoplin v okviru komercialnih pogojev pozval nekatere svoje kupce k zmanjšanju odjema in k uporabi nadomestnega goriva v kotlovnicah, ki so za to usposobljene.

V Plinarni Maribor so svoje odjemalce zemeljskega plina obvestili, da distribucija v omrežju sistemskega operaterja distribucijskega omrežja Plinarne Maribor za zdaj še vedno poteka nemoteno. Dodajajo, da bodo v primeru kakršnihkoli kriznih razmer, ki bi se pojavile zaradi pomanjkanja plina, ravnali v skladu z določili zakonodaje.

Ta v takšnih razmerah zagotavlja zanesljivost oskrbe in nemoteno dobavo posebnim odjemalcem, kot so gospodinjski odjemalci, odjemalci, ki prevzemajo zemeljski plin za ogrevanje prostorov, bolnišnice, vrtci, domovi za ostarele in podobno. V družbi nimajo lastnih rezerv in so popolnoma odvisni od nacionalnega distributerja, ki jih trenutno v celoti oskrbuje po pogodbi.

Družba Gazprom trdi, da je Ukrajina doslej ukradla več kot 15 odstotkov plina, ki gre po plinovodih čez njeno ozemlje na zahod Evrope, tako je v torek ruskemu premieru Vladimirju Putinu dejal glavni izvršni direktor in predsednik Gazproma Aleksej Miller.

Razmere so "dramatične" na ozemlju Balkana, saj tam kupci plina ne dobivajo. Gazprom po svojih plinovodih do ukrajinske meje pošilja zadostne količine plina, vendar ga Ukrajinci na svojem ozemlju kradejo, tako da evropski partnerji ne dobijo plina, ki so ga že plačali, poudarjajo na Gazpromu in dodajajo, da so povečali dobave preko drugih plinovodov.

Miller je Putinu še dejal, da zato ni več smisla, da bi preko Ukrajine pošiljali plin, ker ta ne pride do evropskih kupcev.

Gazprom je zato danes popolnoma zaustavil dobave plina zahodni Evropi prek ukrajinskega ozemlja, kar potrjujejo tudi pri ukrajinski družbi Naftogaz.

Pred tem je Rusija izvoz svojega plina na zahod prek Ukrajine zmanjšala za 75 odstotkov. Evropa sicer prejema plin iz Rusije še po drugih poteh, preko Ukrajine gre približno 80 odstotkov plina, ki ga Rusija izvozi v Unijo.

Če bodo dobave v Evropo prek Ukrajino zaustavljene dlje časa, utegne ob tako nizkih temperaturah priti do okvar na plinovodih in s tem do resnih poškodb. Rusija vladi v Kijevu očita, da želi Gazprom zajeti kot talca in vnovič zahtevajo, naj Naftogaz takoj omogoči dobave ruskega plina Evropi.

Zmogljivosti plinovoda, ki je zdaj zaprt, znašajo 300 milijonov kubičnih metrov. Gazprom poskuša kolikor je mogoče veliko plina v Evropo dobaviti prek severnih plinovodov. Očitno pa je, da tolikšne količine ni mogoče kompenzirati.

Evropska komisija razmišlja o napotitvi opazovalcev EU v Ukrajino, ki bi izmerili ruske dobave plina preko Ukrajine.

Hrvaški nacionalni operater plinskega distribucijskega sistema Plinacro je sporočil, da je Hrvaška ob polnoči vnovič ostala brez ruskega plina. Dodali so, da je plinski sistem zaenkrat stabilen ter da bodo imela gospodinjstva in ostali zaščiteni potrošniki (bolnišnice, šole, otroški vrtci in ostale ustanove posebnega javnega pomena) plina dovolj omenjenega energenta ter stabilno oskrbo.

Hrvaška je v torek zgodaj zjutraj ostala brez ruskega plina, potem pa je od 8. ure prišlo 15 odstotkov dogovorjene količine plina iz Rusije. Gre za približno 30.000 kubičnih metrov plina na uro.

Na Hrvaškem je na plinsko omrežje priključenih približno 600.000 gospodinjstev. Približno 60 odstotkov potreb Hrvaška zadovoljuje iz lastnih virov, medtem ko 40 odstotkov uvaža iz Rusije. V podtalnem skladišču Okoli ima Hrvaška približno 370 milijonov kubičnih metrov plina. V preteklih dneh je bila povprečna dnevna poraba 12 milijonov kubičnih metrov, iz domačih virov je Hrvaška dnevno črpala pet milijonov kubičnih metrov.

Brez plina je ostala tudi Srbija, kjer prekinitev dobave že čutijo tudi prebivalci. Tako je samo v Novem Sadu na božično noč - Srbi tako kot ostali pravoslavni božič praznujejo 7. januarja - brez ogrevanja ostalo več kot 25.000 stanovanj oz. 70.000 prebivalcev.

Brez ogrevanja naj bi kmalu ostali tudi prebivalci Pančeva in še nekaterih drugih mest v Srbiji. V Novem Sadu, ki se večinoma greje na plin, naj bi začeli z ogrevanjem na druge vire goriva, predvsem z nafto.

Motnje v oskrbi z ruskim zemeljskim plinom zaradi plinskega spora med Ukrajino in Rusijo se širijo proti zahodu Evrope. Petnajstim evropskim državam, ki so se v torek že soočile z delno ali popolnoma prekinjeno dobavo plina iz Rusije, sta se včeraj zvečer pridružili še Italija in Francija. Med državami, ki so občutile posledice plinske vojne, so poleg omenjenih še Avstrija, Češka, Slovaška, Poljska, Madžarska, Hrvaška, Srbija, BiH, Makedonija, Bolgarija, Romunija, Grčija, Turčija in tudi Slovenija.