Ob pojavu novega koronavirusa je povsod po svetu in tudi pri nas primanjkovalo zaščitne opreme. Med drugim je bilo tudi pomanjkanje zaščitnih mask, cene mask, ki jih je bilo moč kupiti na trgu, pa so močno poskočile. Ob uvedbi obveznega nošenja mask za zajezitev širitve virusa se je povečalo povpraševanje po njih, tudi po okolju prijaznejših – pralnih, bombažnih in za večkratno uporabo.

Na spletu so se hitro pojavila različna navodila in posnetki, kako lahko doma na enostaven način naredite pralno zaščitno masko, in številni so se nato šivanja lotili kar doma. Mnogi so jih kot prostovoljci izdelovali za zaposlene, ki so jih morali nositi na delovnem mestu. Nekaj jih je prepoznalo priložnost za zaslužek in je svoje izdelke tudi prodajalo oziroma jih prodajajo še zdaj. Po hitrem pregledu ugotovimo, da se cene v povprečju gibljejo med dvema in petimi evri na zaščitno masko, in na mestu je vprašanje, ali morajo "domače šivilje" prijaviti dejavnost. 

"Če posameznik opravlja dejavnost in od tega prejema prihodke, mora takšno dejavnost ustrezno registrirati, denimo kot s. p., d. o. o. in tako dalje. V nasprotnem primeru opravlja delo na črno," opozarjajo na finančni upravi. Ni pomembno, ali prodajate po družabnih omrežjih, po spletu ali fizično, predvsem sorodnikom, prijateljem in znancem. "Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno ne pozna prijateljske pomoči. Določa pa izjeme, ki se ne štejejo za delo na črno, in sicer: sosedska pomoč, sorodstvena pomoč, nujno delo, humanitarno delo, karitativno delo, delo za invalidske organizacije in prostovoljsko ter dobrodelno delo in osebno dopolnilno delo," so pojasnili na finančni upravi.

Če nekdo šiva zaščitne maske za večkratno uporabo in jih brezplačno podari, pa tovrstna dejavnost ni obdavčena. "A pri nadzoru dela na črno ne ugotavljamo odplačnega ali neodplačnega razmerja – pomembno je, da je delo ustrezno registrirano ali priglašeno oziroma da je v primeru zaposlovanja sklenjena tudi ustrezna pogodba in da je posameznik ustrezno prijavljen v obvezna socialna zavarovanja. Običajno se iz samega oglasa že vidi namen ponudbe, seveda pa je pri nadzoru treba presojati vsak primer posamično," so razložili na finančni upravi.

Če v obdobju zadnjih 12 mesecev posameznik zasluži ali je verjetno, da bo zaslužil več kot 50.000 evrov obdavčljivega prometa, mora plačati tudi davek na dodano vrednost (DDV). Tedaj mora predložiti zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV, in sicer najpozneje v mesecu, v katerem je verjetno, da bo vrednost obdavčljivega prometa presegla omenjeno vsoto. Zahtevek za izdajo številke za DDV mora predložiti tudi oseba z dejavnostjo, ki pridobiva blago znotraj Evropske unije, če skupna vrednost blaga v tekočem ali preteklem letu presega 10.000 evrov.

Na finančni upravi preverjajo nepravilnosti glede zaščitnih mask in opreme

Na finančni upravi se zavedajo problematike glede zaščitnih sredstev po pojavu novega koronavirusa in vedo, da želijo nekateri ponudniki zaščitne opreme ogoljufati in izkoristiti stisko ljudi. "Predvsem tukaj izpostavljamo različne 'nove' ponudnike zaščitne opreme, ki  ponujajo maske po spletu, pri tem pa obstaja večje tveganja za zdravje in življenje ljudi (neznan izvor mask, uporaba zdravju škodljivih materialov) oziroma povečano tveganje glede finančne goljufije, ko potrošniki ne dobijo plačanega blaga," so opozorili.

Zato spremljajo in analizirajo spletno ponudbo zaščitnih mask in opreme, predvsem pri do sedaj neznanih ponudnikih tovrstne opreme, z namenom zaščite zdravja in življenja ljudi ter preprečevanja finančnih goljufij. "Vsekakor so tovrstni nadzori usmerjeni v preprečevanje zlorab, pa tudi v varovanje zdravja in življenja ljudi," so poudarili. Tovrstne nadzore opravljajo med e-poslovanjem, ker pa nadzori še tečejo, še ne morejo poročati o ugotovitvah.

Za delo in zaposlovanje na črno in ugotovljene kršitve zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno so sicer predvidene denarne kazni. V primeru ugotovljenih kršitev vam lahko izrečejo globo in tudi z odločbo o prepovedi opravljanja dela ter vam začasno zasežejo predmete, s katerimi je bilo delo na črno opravljeno. Možen je tudi odvzem premoženjske koristi, pridobljene z delom na črno.

Tako torej. Če šivate zaščitne maske za večkratno uporabo in jih brezplačno delite ljudem, ki jih potrebujejo, ne služite z njimi in vam ni treba prijaviti dejavnosti. Če pa jih šivate doma in jih prodajate, morate registrirati dejavnost in tudi plačati davke. Zakaj bi bilo dobro, če bi se vsi zavedali, da je dobro plačevati davke, in kakšna bi bila Slovenija brez davkov, si lahko ogledate v spodnjem članku:

Si želite aktualne novice prejemati tudi na elektronski naslov? Potem se prijavite na Cekinove e-novice!