Sporni zakon o igriščih za golf omogoča državi ali lokalni in regionalni upravi, da lahko na zahtevo vlagateljev, lastnikov večinskega dela zemljišč za golf igrišča, po tržni ceni in brez javnega razpisa proda do 30 odstotkov zemljišča, potrebnega za ureditev igrišča. Poleg tega lahko vlagatelj razlasti tudi do 20 odstotkov od celotnega območja igrišča za golf. To pomeni, da ima lahko vlagatelj, ki želi izgraditi igrišče za golf, zgolj 50 odstotkov celotne površine v svoji lasti, medtem ko lahko preostalih 50 odstotkov dobi brez javnega razpisa in s postopkom razlastitve. Obenem zakon o kmetijskem zemljišču predvideva spremembo namena kmetijskih zemljišč v igrišča za golf brez doplačila.

Na slabe določbe zakona o igriščih za golf so že nekaj dni pred glasovanjem o predlogu zakona opozarjali tako na Hrvaškem kot v Sloveniji.

Hrvaški opozicijski socialdemokrati so pred glasovanjem pozvali državnega tožilca, naj sproži kazenski postopek proti premierju Ivu Sanaderju in vsem ministrom, ki so podprli omenjeni zakon. Trdijo, da je zakon voda na mlin podjetju Skiper, d. d., ki naj bi po navedbah opozicijskih poslancev namenil tri milijone kun, kar je 410.000 evrov, donacij vladajoči stranki HDZ. Gre za podjetje, ki namerava zgraditi golf igrišča v Savudriji, sicer pa je že dve leti v sporu z lastniki zemljišč na potencialnem igrišču. Opozicija je že pred glasovanjem zapustila dvorano, vladajoče hrvaške stranke pa so nato zakon sprejele s pomočjo predstavnikov manjšin.

Odzvala se je tudi Slovenska ljudska stranka, ki je že v soboto opozorila, da bo zakon o igriščih za golf omogočil razlastitev več sto slovenskih in hrvaških lastnikov zemljišč na spornem ozemlju v katastrski občini Savudrija, ki ga želi za gradnjo golf igrišča pridobiti hotelska veriga Kempinski.

Izpostavili so, da je to popolnoma nesprejemljivo, saj je bilo sporno ozemlje v katastrski občini Savudrija v nasprotju z Londonskim memorandumom odvzeto občini Piran in priključeno hrvaški občini Buje, tako da bi moralo biti predmet morebitne mednarodne arbitraže ali razsojanja mednarodnega sodišča.

Omenjeni zakon je po oceni SLS sporen tudi z vidika evropske zakonodaje in prakse, saj naj bi bile razlastitve omejene zgolj na zadeve dokazanega javnega interesa in v primerih, ko ni ustreznih alternativ, kot je gradnja avtocest in podobne infrastrukture, kamor pa gradnja golf terenov zagotovo ne sodi.

Podobno razmišljajo tudi v hrvaških nevladnih organizacijah, kjer trdijo, da je zakon o igriščih za golf kot zakon državnega interesa povezan s pomenom izgradnje avtocest ali z obrambo države. Nevladne organizacije so poudarile, da je zakon protiustaven, ker ne zagotavlja pravic lastnikov in podjetniške svobode ter je vir korupcije. Kriteriji za izgradnjo igrišč za golf namreč sploh niso določeni.

Zakon je bil po hitrem postopku sprejet v ponedeljek, v petek pa naj bi Hrvaška na medvladni konferenci v Bruslju odprla načrtovano število poglavij v pristopnih pogajanjih z Unijo.