Tako Finančna uprava poziva vse, ki imajo račune v tujini, naj jih prijavijo in se izognejo kazni. 

Zanimiv pa je podatek, da je nek slovenski državljan prijavil, da je samo za obresti doma in v tujini lansko leto prejel kar 222.000 evrov. To po grobem izračunu pomeni, da ima samo na varčevalnem računu najmanj 20 milijonov evrov. Državi je moral plačati 55.000 evrov davka. Več v dodanem prispevku!

Davčne oaze

Poslovanje v davčnih oazah predstavlja visoko davčno tveganje, zato so se na Fursu že pred leti odločili za poostren nadzor nad poslovanjem v teh območjih. Kot ugotavljajo, je večina razkritih zavezancev ob pozivu, naj pojasni prilive na svojem računu, vložila napovedi in te dohodke naknadno prijavila.

Na Fursu so analizirali prilive in odlive v davčno ugodnejša območja za obdobja od leta 2010 do leta 2015, in sicer transakcije s subjekti s sedežem oz. transakcijskim računom v državah z davčno bolj ugodnim okoljem. Te analize jim skupaj z informacijami iz notranjih in zunanjih virov služijo kot osnova za izbor zavezancev za nadzor. Nadzore opravljajo pri fizičnih in pravnih osebah.

Pri tem so pomemben vir za odkrivanje kršitev tudi informacije, ki jih objavljajo mediji, so pojasnili na Fursu. Ravno v teh dneh časopisne strani po vsem svetu polnijo podatki o skrivanju denarja svetovnih vplivnežev v davčnih oazah, ki jih je v t.i. Rajskih dokumentih zbral mednarodni konzorcij preiskovalnih novinarjev. Podoben seznam je konzorcij zbral v lani spomladi objavljenih Panamskih dokumentih.

Prvi rezultati ciljanega nadzora slovenskih inšpektorjev so se pokazali že leta 2010, ko so opravili 22 nadzorov nad zavezanci, ki poslujejo s subjekti na območjih z davčno ugodnejšimi pogoji, ter pri tem ugotovili za skupaj 6,1 milijona evrov dodatno ugotovljene davčne obveznosti. V vsakem od naslednjih let je število opravljenih nadzorov preseglo številko 100, leta 2012 so jih opravili celo 341, dodatno ugotovljene davčne obveznosti pa so se gibale okoli treh milijonov evrov letno. Najvišje doslej so bile leta 2013, namreč 12,3 milijona evrov.

V letu 2016 so finančni inšpektorji opravili 43 nadzorov nad zavezanci, ki poslujejo z davčnimi oazami, ter pri tem ugotovili za šest milijonov evrov dodatnih davčnih obveznosti.

Fizične osebe denimo niso prijavljale dohodkov, ki so jih prejele iz teh območij, tako iz naslova opravljenih storitev kot tudi iz naslova dobičkov iz kapitala. Ko so jih pozvali, naj pojasnijo prilive na svojem računu, je večina teh zavezancev vložila napovedi in te dohodke naknadno prijavila, so povedali na Fursu. Nek zdravnik je denimo za opravljena dela v tujini prejel 74.000 evrov, nek profesor pa 100.000 evrov avtorskega honorarja. V Fursovem poročilu je mogoče najti tudi podatek o zavezancih, ki davčnemu organu niso prijavili zaslužka pri tujem ladjarju ali na naftni ploščadi.