Ministrstvo za finance je pripravilo in v medresorsko usklajevanje poslalo predloge za nadgradnjo davčnega sistema. S predvidenimi rešitvami, ki se bodo predvidoma začele uporabljati 1. januarja 2022, naj bi razbremenili posameznike, gospodarstvo pa spodbudili k dodatnemu investiranju.

Zasledujejo osnovni cilj pomoči gospodarstvu pri okrevanju po epidemiji covida-19 ter razbremenitev davčnih zavezancev.

Cilj je davčno razbremeniti dohodke iz dela, tudi s postopnim zviševanjem splošne olajšave, in sicer s 3500 evrov na 4500 evrov v prihodnjem letu, nato pa do leta 2025 vse do 7500 evrov. Davčna stopnja v zadnjem, petem dohodninskem razredu bi se znižala s 50 na 45 odstotkov.

Ministrstvo cilja tudi na davčno razbremenitev dohodkov iz kapitala in najema. Tako bi se stopnja dohodnine od dohodkov iz kapitala (obresti, dividende in dobički iz kapitala) s 27,5 znižala na 25 odstotkov, za pet let na 15 let bi se skrajšalo tudi obdobje imetništva kapitala, po katerem se dohodnine ne plača od dobička iz kapitala. Stopnja dohodnine od dohodkov iz oddajanja premoženja v najem bi se s 27,5 znižala na 15 odstotkov, izhaja iz zakonskega predloga.

Predlog novele zakona o dohodnini prinaša tudi spremembe olajšav za donacije in za zaposlovanje, novo olajšavo za vlaganja v zeleni in digitalni prehod, uvedbo seniorske olajšave, oprostitev plačila dohodnine dohodkov iz naslova družinske pokojnine in dohodkov itd.

Manj pobranega denarja, a več potrošnje

Vse predlagane rešitve zakona bodo samo v letu 2022 zmanjšale prihodke iz naslova dohodnine v znesku okoli 248 milijonov evrov, v prihodnjih letih pa bo prišlo še do dodatnega izpada prihodkov zaradi postopnega zviševanja splošne olajšave. Toda ministrstvo ob tem računa na dvig razpoložljivega dohodka gospodinjstev, ki naj bi vodil v večjo potrošnjo.

Kaj pa računi?

Račun v papirni obliki se bo kupcu izročil le na njegovo zahtevo.