Če je bilo leta 2013 sklenjenih 547 skrivnih davčnih dogovorov med multinacionalkami in vladami evropskih držav, jih je bilo leta 2014 že 972 in konec leta 2015 celo 1444. Luksemburg, ki ga je afera LuxLeaks izstrelila na časopisne naslovnice, je svoje skrivne davčne dogovore z multinacionalkami celo početveril s 113 na 519.

"Presenetljivo in globoko zaskrbljujoče je, da je število skrivnih davčnih dogovorov v Evropi tako eksplodiralo - kot da bi afere LuxLeaks sploh ne bilo," je številke komentirala Tove Maria Ryding iz organizacije Eurodad, ki je koordinirala pripravo poročila z naslovom Preživetje najbogatejših.

Pri poročilu je sodelovalo več kot 20 nevladnih organizacij iz Evrope, v Sloveniji sta bila to Ekvilib Inštitut in v društvo Focus. "Ker so dogovori skriti pred javnostjo, je njihova vsebina neznana. Vendar pa so afera LuxLeaks in nekaj tekočih primerov o državnih pomočeh pokazali, da lahko ustvarijo podlago za obsežno davčno izmikanje podjetij v razvitih državah in v državah v razvoju," so sporočili. "Iz primerov, kot sta Apple in LuxLeaks, vemo, da multinacionalke uporabljajo skrivne davčne dogovore za široko izogibanje plačevanju davkov," je dejala Rydingova.

Poleg Luksemburga je največje število novih dogovorov z multinacionalkami sklenila Belgija, ugotavlja poročilo. Slovenija v zadnjih treh letih ni sklenila nobenega tovrstnega dogovora, a to se utegne kmalu spremeniti. Prenovljeni zakon o davčnem postopku bo namreč od 1. januarja 2017 podjetjem tudi v Sloveniji omogočil, da zaprosijo za tovrsten sporazum z vlado. Tako lahko pričakujemo, da bo število sporazumov držav EU z multinacionalkami še naprej naraščalo, menijo koordinatorji poročila za Slovenijo. Slovenija prav tako načrtuje sklenitev novih davčnih sporazumov z državami v razvoju, ki so sicer zdaj malo številčni, a za njih še ni in ni predvidena analiza učinkov na države v razvoju.