Lansko leto poleti so trije študentje opravljali študentsko delo pri samostojnem gradbenem podjetju. Kljub nenehnim obljubam delodajalca do danes plačila v višini 4.000 evrov še vedno niso prejeli. Delodajalec, ki ima podjetje "pisano“ kar na sina, se spretno izmika vsem pozivom študentskih servisov.

Bolj ali manj ustrežljivi pa so pri zgodbi študentski servisi, ki imajo v ta namen izoblikovan tako imenovani rizični sklad, v katerega študentski servis nameni del svojih sredstev za primer neplačila študentskega dela s strani delodajalca. Trije obupani študenti namreč trdijo, da eden izmed študentskih servisov noče izplačati "odškodnine“, češ da za to niso upravičeni oziroma ne ustrezajo kriterijem. Oblike dodeljevanja iz posameznega sklada se razlikujejo od servisa do servisa, pri čemer mora vsak študentski servis v svojem splošnem aktu oblikovati merila upravičenosti, vrstnega reda izplačil ter roke izplačila. A študent ima, vsaj glede na na podlagi 24. člena Pravilnika o pogojih za opravljanje dejavnosti agencij za zaposlovanje, pravico do vpogleda vanj – torej lahko vsak študent preveri, koliko sredstev je še ostalo in kako se porazdelijo.

Zadnji odstavek 24. člena veleva, da če se sredstva rizičnega sklada za tekoče leto izčrpajo, se nadaljnja plačila izplačujejo v naslednjem letu, ko se oblikuje nov rizični sklad. Pri večini študentskih servisov se rizični sklad na novo oblikuje marca, zato študenti resnično upajo, da bodo deležni (če ne v celoti pa vsaj delno) kakšnih sredstev iz tega sklada.

Kot so nam sporočili iz študentskega servisa Maribor, poteka proces izterjave sistematično in v več fazah. Začne se že pri izbiri posameznega poslovnega partnerja oz. delodajalca, in sicer s stalno, natančno evidenco, ki obsega pregled bonitete, bilančnega izida, morebitno blokado TRR itd. To pomeni, da so še pred pričetkom sodelovanja posamezni delodajalci izločeni, s čimer se študente zaščiti pred morebitnim neplačilom.

V vseh primerih, ko ni mogoče izterjati zapadlih terjatev po pravni poti (končan stečajni postopek, potrjena prisilna poravnava, splošni izbris subjekta, sklep o prenehanju subjekta po skrajšanem postopku, izbris iz sodnega registra brez likvidacije, sklep o ustavitvi izvršilnega postopka …), se študentom izplača honorar iz rizičnega sklada, ki je v ta namen ustanovljen.

V skladu s Pravilnikom o pogojih za opravljanje dejavnosti agencij za zaposlovanje in splošnim aktom študentskega servisa, študentski servis vsako leto ustvari rezervni sklad, takoj potem ko je ugotovljen dejanski prihodek iz koncesijske dejavnosti za preteklo leto. Na podlagi tega se nato oblikuje rizični sklad v višini 0,8 odstotka od prihodka iz koncesijske dejavnosti za preteklo leto za primer neplačila delodajalcev za opravljena dela dijakov in študentov.

Tudi na Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) vse pogosteje opažajo, da kriza in z njo povezana plačilna nedisciplina nista zaobšli niti študentov in njihovega dela. Situacija se slabša že vse od lanskega poletja in sedaj, ko se stopnjujejo težave večjih podjetij, se neplačevanje širi v velik del gospodarstva.

Študentski servis bo moral v vsakem primeru, ne glede na to ali bodo osmoljeni študentje prejeli sredstva iz rizičnega sklada, terjati podjetje z vsemi sredstvi, ki jih dopušča slovenska zakonodaja, s čimer lahko doseže vsaj delno poplačilo, če podjetje preživi. Žal pa v primeru stečaja, likvidacije ali prisilne poravnave študenti in dijaki niso izenačeni z delavci iz rednega delovnega razmerja, ampak dobijo denar iz stečajne mase šele, ko je poplačana večina ostalih upnikov, so še pojasnili iz ŠOS-a.

Največ primerov neplačanih obveznosti iz naslova študentskega dela je v manjših zasebnih podjetjih in tudi društvih. V teh kriznih časih naj bi se tako plačilna nedisciplina podjetij povečala, kar seveda vpliva tudi na nakazila preko študentskih napotnic. Študent že pred začetkom dela z delodajalcem zelo natančno dogovori o vseh pogojih dela, o urni postavki, trajanju, zahtevah, dodatnih pogojih in tudi o roku, v katerem lahko pričakuje plačilo. Jasen in natančen dogovor pred začetkom dela je namreč nujno potreben, da med samim delom ali po njegovem zaključku ne pride do nesoglasij in nesporazumov. Študent se sicer ne more popolnoma zaščititi pred neplačilom delodajalca, lahko pa si z nekaj ukrepi pred začetkom dela in samim delom vsaj nekoliko olajša morebitno kasnejšo izterjavo.

Kaj morate vedeti pred začetkom študentskega dela?

Brez potrjene in vrnjene napotnice študentski servis nima verodostojne listine, ki jo potrebuje kot upnik v morebitnem izvršilnem postopku, kar pomeni, da je vrnjena napotnica s strani delodajalca pravna podlaga, da lahko študentski servis sploh pravno ukrepa v imenu študenta. Če napotnice delodajalec ne vrne, pa ima študentski servis bolj ali manj zvezane roke. Če je napotnica vrnjena, dolg študentski servis izterja v celoti na lastne stroške. Študenti pa lahko poleg prijave na študentski servis podajo tudi na pristojni inšpektorat, kjer se lahko vloži civilno tožbo zoper delodajalca ali kazensko ovadi delodajalca za goljufijo, pri čemer pa ne utrpi dodatnih stroškov, saj se storilci preganjajo po uradni dolžnosti. Vsem študentom, ki jim delodajalec ni želel vrniti napotnice po opravljenem delu, pa študentski servisi svetuje, da naj posredujejo pisno pritožbo o zadevi, kar lahko povzroči, da študentski servis s takim delodajalcem preneha poslovati.

Več o tem, kaj storiti, če delodajelc ne želi plačati študentskega dela, si preberite v članku Je študente je najlažje vleči za nos?