Polletni učinki uvedbe davčnih blagajn na podlagi neto vplačil davka na dodano vrednost in povečanja prijav v zavarovanje za socialno varnost in akontacije dohodnine od dohodkov iz zaposlitve blagajnikov po ocenah finančne uprave znašajo 37,6 milijonov evrov. Posledice uvedbe so več prijavljenega prometa (tako dobav blaga kot storitev), več vplačanega davka na dodano vrednost in več prijav fizičnih oseb v zavarovanje.

Celoten promet uporabnikov davčnih blagajn, ki so zavezanci za davek na dodano vrednost, je od februarja do julija znašal 11 .714,4 milijona evrov in se je v primerjavi z enakim obdobjem lani povečal za 691,9 milijona evrov oziroma za 6,3 odstotka. Medtem so zavezanci vplačali 1,6 milijarde evrov DDV, kar je 51,7 milijona evrov (3,3 odstotka) več kot lani. 

Zavezanci, ki uporabljajo davčne blagajne in ki so oddali obračun davka na dodano vrednost, so izkazali 649,7 milijona evrov neto vplačil DDV, kar je 36,5 milijona evrov (5,9 odstotka) več kot v enakem obdobju lani. Zanimivo so gostinci izkazali za 21,2 odstotka več neto DDV kakor v enakem obdobju lani.

Povečala so se tudi plačila prispevkov za socialno varnost in akontacije dohodnine od dohodkov iz zaposlitve, saj inšpektorji v okviru davčnih blagajn nadzirajo tudi delo in zaposlovanje na črno. Ocenjujejo, da se je s tega naslova v prvih šestih mesecih steklo 10,6 milijona evrov. V prvih sedmih mesecih je bilo pri zavezancih, ki uporabljajo davčne blagajne, v zavarovanje na novo prijavljenih 33.421 oseb pri 12.548 delodajalcih. Med njimi je 16.806 novo prijavljenih oseb, ki izdajajo račune - blagajniki.

Ocenjujejo, da polletni učinki uvedbe davčnih blagajn na podlagi neto vplačil DDV in povečanja prijav v zavarovanje za socialno varnost ter akontacije dohodnine od dohodkov iz zaposlitve blagajnikov znašajo 37,6 milijona evrov.