Novoizvoljeni predsednik ZDA Donald Trump se je prejšnji teden v Indiani pohvalil, da je rešil 1000 delovnih mest pred selitvijo v Mehiko. Pozneje je zagrozil ameriškim podjetjem s podobnimi namerami o selitvi proizvodnje, da jih bo kaznoval s 35-odstotnimi carinami. Mnenja so deljena.

Proizvajalec klimatskih naprav Carrier je še pred volitvami 8. novembra napovedal, da bo proizvodnjo iz Indiane preselil v Mehiko. Trump je skupaj z guvernerjem Mikeom Pencom, ki je njegov novoizvoljeni podpredsednik ZDA, prepričal podjetje, da skoraj 1000 delovnih mest ohrani v Indianapolisu v zameno za okrog sedem milijonov dolarjev davčnih vzpodbud.

Tako je dobil več reklame, kot je dobiva dejstvo o 15 milijonih novih delovnih mest v zadnjih osmih letih in padcu stopnje brezposelnosti s skoraj 10 na sedanjih 4,6 odstotka. Carrier bo vseeno okrog 1000 delovnih mest iz Indiane preselil v Mehiko oziroma natančneje, delavce v ZDA bo odpustil, plačal pa bo veliko cenejše delavce v Mehiki.

Kritiki z leve menijo, da je takšno obnašanje odlična novica za korporacije, ki bodo pač pobrale, kar jim bo Trump ponudil. Nezadržen proces selitve proizvodnje pa se bo nadaljeval po krajšem premoru. Kritiki z desne pa menijo, da gre za obnašanje bolj primerno za socialistično državo.

Trump je potem opozoril, da jih ameriška podjetja, ki nameravajo seliti delovna mesta na tuje, več ne bodo tako poceni odnesla. Zagrozil jim je s 35-odstotnimi carinami na izdelke, ki jih bodo proizvedla v tujini in skušala prodati v ZDA. Omenil je podjetje Reord, katerega delnice so potem čez vikend padle za osem odstotkov.

Nekateri analitiki pravijo, da to ne gre, ker predsednik ZDA nima pravne avtoritete kaznovati ali nagrajevati podjetja mimo kongresa. Trumpovi podporniki pa izpostavljajo dejstvo, da vlade to počnejo že dolga leta, na primer s carinami na uvoz jekla ali avtomobilov.

Dodatne carine bodo imele doma seveda posledice za podjetja in zaposlene, vendar pa ima to, kar Trump dela, zanj ugodne politične posledice. Največja korist svobodne trgovine za ameriške potrošnike je, da lahko kupujejo precej cenejše izdelke in prihranijo denar. Vendar pa to ni tako vidno ali neposredno kot izguba delovnih mest.

Negativne posledice globalizacije so najbolj vidne v nekdanjih industrijskih centrih ZDA oziroma v državah, ki so po desetletjih podpore demokratskim predsedniškim kandidatom tokrat zagotovile zmage Trumpu. Dokler zagovorniki globalizacije ne bodo našli načina za pomoč ljudem, ki so utrpeli njene negativne posledice, je Trumpovo početje politično zanj lahko le pozitivno.