Finančna kriza je posledica nespoštovanja etičnih vrednot poštenja in odgovornosti v gospodarskih poslih, je na današnji novinarski konferenci dejal celjski škof in predsednik Komisije Pravičnost in mir Anton Stres. Komisija poziva k odgovornemu soočanju z družbenimi posledicami, k politiki zaposlovanja mladih in solidarnosti do najšibkejših.

"Sodobna finančna kriza je posledica tega, da etične vrednote poštenja in odgovornosti v tveganju niso bile spoštovane in je prišlo do tega zloma," ki bo imel hude posledice za nedolžne ljudi in ne toliko za tiste, ki so to povzročili in so za to odgovorni, je poudaril Stres v izjavi Komisije Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci.

Kot je pojasnil, je komisija o tej krizi spregovorila, ker je to tako pomemben pojav, ki bo verjetno kar dve leti bistveno določal naše življenje. Po njegovih besedah je zato potrebno, "da tega ne prenašamo samo pasivno, ampak da imamo do tega tudi svoje stališče".

Na komisiji podpirajo vse tiste, "ki bodo v tem času pogumni, da bodo ustvarjali, financirali, kreditirali in na ta način branili gospodarsko rast in s tem povezana delovna mesta" in ki bodo sodelovali pri oblikovanju sprememb na evropski in svetovni ravni ter s tem preprečili nerazumna tveganja, zlorabe in špekulacije. Kot je ob tem dejal Stres, "tudi naša vlada konstruktivno sodeluje pri sprejemanju mednarodnih ukrepov".

Komisija poziva politične, gospodarske in finančne institucije, da predvsem s politiko zaposlovanja skrbijo za vključevanje mladih v delo, zagotavljajo socialno varnost brezposelnih ter jih stimulirajo za dodatno izobraževanje in pridobivanje novega znanja in izkušenj.

Za ekonomsko najbolj šibke skupine prebivalcev je potrebna okrepljena solidarnost. Dobrodelnost po Stresovih napovedih ne bo postavljena na stranski tir, ampak bo še bolj pomembna, kajti "če bomo vsi skupaj imeli manj, bodo nekateri med nami to še bolj občutili".

Ob tem je omenil teden Karitas, ki se začenja danes, in dodal, da želijo tudi z njim v ljudeh prebujati zavest odgovornosti in solidarnosti.

Kot preroško je Stres označil izjavo papeža Janeza Pavla II., ko je "že leta 1991 poudaril, da tržno gospodarstvo ne more biti prepuščeno samoregulaciji, ampak da ga je treba regulirati, usmerjati, načrtovati".

Kot je poudarila članica komisije Stanka Kukar, Komisija Pravičnost in mir "ni šla v ekonomske vzroke, ampak v to, da poudari etične vidike gospodarjenja, etična načela poštenja, pravičnosti, odgovornosti, razumnega tveganja in solidarnosti", še zlasti pa, da "poudari odgovornost vlade in drugih inštitucij za to, da se regulira dogajanje na finančnih in drugih trgih".

Po njenem mnenju je do tega prišlo, ker je prevladovala "neoliberalistična teorija, da naj se država ne vmešava v gospodarstvo, da je svobodna konkurenca tista, ki najbolje ureja vse razmere na tržišču".

"Sedaj smo pa na točki, ko se začenja razmišljanje spreminjati. Povečuje se zahteva po vladnih intervencijah," je dejala Kukarjeva. Kot je poudarila, mora biti vloga države "pravilno dimenzionirana", pri čemer je "treba najti ravnovesje med tem, kaj lahko tržišče in kaj lahko država".

Kot je na novinarsko vprašanje o premoženjskem stanju celjske škofije odgovoril Stres, bo kriza vplivala tudi na premoženjsko stanje škofije, kajti škofije in župnije "živijo v glavnem od darov svojih vernikov in taka finančna kriza bo prav gotovo imela tudi negativne posledice". Če bo še več ljudi brezposelnih in če bodo plače še nižje, bodo ljudje kljub "vsej svoji velikodušnosti še manj dali za cerkvene potrebe", zaenkrat pa se to, tako Stres, še ne opaža.