Letos bodo morale biti ženske v Sloveniji za starostno upokojitev stare 59 let, kar je štiri mesece več glede na lansko leto. Obenem bodo morale imeti 39 let in štiri mesece pokojninske dobe brez dokupa, kar je štiri mesece več. Starostno se bodo lahko upokojile tudi z najmanj 20 leti pokojninske dobe, vendar bodo morale biti stare 63 let, kar je šest mesecev več. Z najmanj 15 leti zavarovalne dobe pa se bodo lahko upokojile, če bodo stare 65 let, kar je šest mesecev več glede na leto 2015.

Moški se bodo lahko starostno upokojili s 40 leti pokojninske dobe brez dokupa, stari pa bodo morali biti 59 let in štiri mesece, kar je štiri mesece več. Z najmanj 15 leti zavarovalne dobe se bodo lahko upokojili, če bodo stari 65 let. Pri izračunu pokojninske osnove bodo v letu 2016 upoštevali osnove iz katerih koli najugodnejših zaporednih 22 let zavarovanja, kar je leto več od obdobja, ki se je upoštevalo v lanskem letu. Obdobje se bo postopno povečevalo do 24 let. Pri nižji starosti od že omenjene se bo mogoče starostno upokojiti denimo zaradi vstopa v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje pred 18. letom starosti, zaradi služenja obveznega vojaškega roka in skrbi za otroke v prvem letu starosti.

Vse več starejših pomeni tudi vse več pokojnin

Med prebivalstvom Slovenije je starejših od 65 let približno 17,5 odstotka, do leta 2080 pa naj bi se delež povečal na dobrih 28 odstotkov. Delež starejših od 80 let je nekaj pod petimi odstotki, do leta 2080 pa naj bi se približal 12 odstotkom. Prejemnikov pokojnin iz obveznega zavarovanja, med katerimi so starostne, invalidske, družinske in vdovske pokojnine, je sicer trenutno približno 612.000. Samo starostnih upokojencev je približno 434.400.

Staranje prebivalstva prinaša številne izzive, ki se jih bo morala vlada lotiti z vso resnostjo. Kmalu naj bi predstavili belo knjigo o pokojninskem področju, ki bo osnova za razpravo o možnih rešitvah v prihodnje. Dokument bo podal analizo zadnje pokojninske reforme z začetkom veljavnosti v letu 2013, ki bo učinkovala do leta 2020. Nakazal bo tudi možne rešitve za dostojne pokojnine in vzdržnost pokojninskega sistema po letu 2020. Pomenil bo osnovo za nadaljnjo razpravo o vprašanjih s pokojninskega področja tako s socialnimi partnerji kot širšo javnostjo.

Na dolgi rok so največji izziv za vzdržnost javnih financ zagotovo pokojnine in socialni transferji. Glavni razlog je staranje prebivalstva in rast izdatkov za pokojnine. Da je zadnja pokojninska reforma le začasno zmanjšala pritisk na pokojninsko blagajno in posredno na proračun, je ugotovila tudi tehnična misija Mednarodnega denarnega sklada. Slovenija mora zato sprejeti dodatne ukrepe za oblikovanje resnično dolgoročno vzdržnega pokojninskega sistema.