Ob uvozu novih ali rabljenih motornih vozil iz drugih držav članic Evropske unije je treba plačati davek na motorna vozila (DMV) in davek na dodano vrednost (DDV), pri uvozu vozil iz tretjih držav pa je poleg DDV in DMV treba plačati še carino. Daleč največ rabljenih vozil uvozimo iz Nemčije, sledijo Italija, Francija, Belgija in Avstrija, nova vozila prihajajo iz Turčije, Maroka, Koreje, Japonske in Kitajske. Najpogostejši tip vozila, za katerega je bil odmerjen DMV, so osebna vozila, sledijo motorna kolesa (tudi trikolesniki in štirikolesniki), kolesa z motorjem in bivalna vozila. Povprečna vrednost vozil oziroma ugotovljena davčna osnova vozil, za katere je bil odmerjen DMV, je znašala 12.024 evrov pri osebnih vozilih, 34.999 evrov pri bivalnih vozilih, 4234 evrov pri motornih kolesih in 1117 evrov pri kolesih z motorjem, so nanizali na Finančni upravi.

Pri vozilih iz držav članic Evropske unije se nadzor nad plačilom DMV izvaja v okviru davčnega postopka odmere DMV, ki se vodi na podlagi vložene napovedi DMV in v okviru nadzora predloženih obračunov DMV. Vozila z izpolnjeno obveznostjo plačila DMV se vpišejo v evidenco motornih vozil na eDavkih, organ, pristojen za registracijo motornih vozil, ne sme registrirati motornega vozila, če ni vpisano v evidenco. Obveznost izpolnitve obveznosti iz naslova DDV za vozila, pridobljena iz drugih evropskih držav, se preverja ob prejemu mesečnega obračuna DDV ali v okviru odmernega davčnega postopka, ko DDV odmeri davčni organ z odločbo. Poseben nadzor nad utajami DDV pri pridobitvah motornih vozil iz drugih držav članic Unije se izvaja tudi v okviru postopka odmere DMV. Organ, pristojen za registracijo motornih vozil, pa niti ne sme registrirati motornega vozila brez predložitve obrazca DDV-PPS oziroma brez plačila DDV, so pojasnili na Finančni upravi.

Spremembe in dopolnitve zakonodaje z namenom zmanjševanja utaj DMV so bile uveljavljene leta 2010 in z njimi so po ugotovitvah Finančne uprave v določenih primerih preprečili oziroma vsaj zmanjšali možnosti za izogibanje plačil davkov in obenem omogočili učinkovitejši davčni nadzor. Še vedno pa so možnosti za utajo. "Velik problem pa še vedno predstavlja neplačevanje DDV od pridobitve vozil iz Evropske unije, ki se prvič registrirajo v Sloveniji. Utajevalci uporabljajo različne sheme izogibanja plačila DDV in ponarejene račune, s katerimi otežijo odkritje dejanskega zavezanca za plačilo DDV. V postopkih nadzora ugotavljamo tudi zlorabo posebne sheme obdavčitve z DDV na podlagi ponarejenih računov, ki se glasijo na fizične osebe, ki so ali navidezni kupci ali pa samo posojajo svoje ime za namene zlorabe; tako pridobljena vozila imajo praviloma nižjo ceno od tržne, kar je v veliki meri posledica utajenih davčnih obveznosti. Težava so fiktivne dobave vozil v Uniji oziroma neplačujočim gospodarskim subjektom in prodaja vozil na črno," so našteli na Finančni upravi. 

Poseben problem pa predstavljajo luksuzna vozila, ki jih uporabljajo slovenski državljani (podjetja) in ki so neupravičeno registrirana v tujini, s čimer se izognejo plačilu dajatev v Sloveniji. "Osnovni princip utaje je, da poskušajo z različnimi načini prikrivati dejansko lastništvo vozila in upravičiti registracijo vozila v tujini. Pri nadzoru neupravičene uporabe vozil s tujimi registracijami namreč ugotavljamo, da se vozila dejansko uporabljajo v Sloveniji in da so vozniki vozil slovenski državljani," so izpostavili. Po navedbah Finančne uprave tako obstaja več različnih načinov prikrivanja dejanskega lastništva, kot na primer z ustanovitvijo družbe v tujini, uporaba navideznih najemnih pogodb (vozilo je v dejanski lasti najemnika) in pogodbe o uporabi vozil med fizičnimi osebami.

Kazni so globe in lahko tudi zapor

Utajevalce seveda intenzivno iščejo in na področju nadzora prometa s prevoznimi sredstvi v letu 2020 so na Finančni upravi opravili 143 nadzorov, v katerih je bilo ugotovljenih za skupno 8,9 milijona evrov neplačanih davkov - 6,7 milijona evrov iz naslova DDV. Leta 2019 so v 103 nadzorih odkrili za 7,6 milijona utajenih davkov, od tega za šest milijona evrov iz naslova DDV. In kakšne so kazni? Zavezanec, ki pridobi vozilo iz druge države članice in v napovedi ali v obračunu za odmero davka navede neresnične podatke (četudi iz malomarnosti), stori hujši davčni prekršek, za katerega se lahko poslovni subjekt kaznuje z globo od 3000 do 125.000 evrov, odvisno od vrste poslovnega subjekta, fizična oseba pa z globo od 400 do 5000 evrov. Ugotovijo se lahko tudi prekrški po Zakonu o davku na dodano vrednost ali Zakonu o davčnem postopku, odvisno od davkov, ki so predmet nadzora.

Kadar pa se v okviru davčnega postopka ugotovi, da je zavezanec vedoma in naklepno predložil lažne listine (račun, pogodbo, prometno dovoljenje ...) in je podan sum storitve kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja poslovnih listin in/ali je podal krivo izpovedbo glede nabave motornega vozila, na katero davčni organ opre svojo odločitev, in je podan sum storitve kaznivega dejanja krive izpovedbe, se kaznivo dejanje in osumljene osebe naznani organom pregona. Varovanje finančnih interesov države je namreč tudi ena od temeljnih prioritet dela policije, ki tukaj tesno sodeluje tudi s Finančno upravo. "Če pristojni davčni organ v okviru izogibanja plačila davščin ugotovi elemente kaznivega dejanja davčne zatajitve, s kazensko ovadbo naznani policiji oziroma državnemu tožilstvu, ovadbi pa priloži tudi ustrezne materialne  dokaze, iz katerih je izkazan razlog za sum, da je bilo v konkretnem primeru storjeno kaznivo dejanje, katerega storilec se preganja po uradni dolžnosti," so pojasnili na policiji.

V zadnjem obdobju so sicer na policiji zaznali in obravnavali tudi kazniva dejanja na področju pridobitev motornih vozil, pri čemer gre lahko za različna kazniva dejanja. "Kupec vozila se mora zavedati, da morajo biti ob uvozu vozila poravnane vse zakonsko predpisane dajatve. V kolikor upravnemu, davčnemu ali registracijskemu organu v postopku uvoza predloži listine, ki ne ustrezajo dejanskemu stanju, je takšno ravnanje lahko obravnavano kot kaznivo dejanje Ponareditve ali uničenja poslovnih listin ter Ponarejanja listin. Za omenjeni kaznivi dejanji je zagrožena kazen do dveh let zapora, pri čemer je kazniva tudi uporaba takšnih listin. V primeru spravljanja v zmoto pristojnega organa z lažno listino pa gre lahko tudi za kaznivo dejanje Overitev lažne vsebine, kjer pa je zagrožena kazen zapora do treh let," so opozorili na policiji. Za denimo davčno zatajitev pa je tudi predvidena zaporna kazen od enega do osmih let. 

Si želite aktualne novice prejemati tudi na elektronski naslov? Potem se prijavite na Cekinove e-novice!