Geodetska uprava je s popisom nepremičnin uredila register nepremičnin. Ta je namreč potreben pri nadaljnjem koraku, vrednotenju nepremičnin. Če bo šlo vse po načrtu, bodo vsem lastnikom in solastnikom nepremičnin že februarja prihodnje leto na dom poslali obvestilo o oocenjeni posplošeni tržni vrednosti nepremičnin in izračunane podatke o nepremičnini. Vsak lastnik ali solastnik pa naj bi imel tudi možnost pritožbe prek spleta, če izračunani podatki ne bodo odražali dejanskega stanja. Kdor ne bo imel dostopa do spleta, bo lahko pripombe posredoval v pisarnah geodetske uprave in na nekaterih upravnih enotah. Obveščanje lastnikov in dokončna uskladitev pripisanih vrednosti naj bi po ocenah stala okoli 2,5 milijona evrov.

Ta vrednost bo odvisna od lokacije, starosti, velikosti in opremljenosti nepremičnine. Kolikšen je vpliv posameznega podatka na različne vrste nepremičnin na različnih območjih v državi, določajo modeli množičnega vrednotenja. Pričakovati pa je, da bo največjo težo pri tem imela ravno lokacija, saj je iluzionarno pričakovati, da bo iz vidika vrednostnih ravni hiša v Prekmurju vrednotena isto kakor identična hiša v Ljubljani. Svojevrstni uganki pa sta tudi višina davčne stopnje, ki naj bi se po mnenju strokovnjakov gibalo okoli odstotka posplošene tržne vrednosti nepremičnine, in določitev davčne osnove. Pri tej je veliko govora o tako imenovani posplošeni tržni vrednosti nepremičnine. V osnovi gre za približek dejanske tržne vrednosti posamezne nepremičnine, obstaja pa velika verjetnost, da bo posplošena tržna vrednost znašala približno 80 odstotkov dejanske vrednosti nepremičnine. S tem želi davčna uprava omejiti število pritožb, saj ji ni v interesu, da preveliko število pritožb zmanjšuje davčni izplen. Davčna osnova torej ne bo “polna cena” nepremičnine, ampak zgolj določen odstotek, zato da bo tistih, ki se bodo pritožili, čim manj.

Ovrednotenje 6,5 milijona evidentiranih nepremičnin pa naj bi temeljilo na povprečnih cenah v določenem območju. To seveda ne pomeni, da bodo luksuzne nepremičnine v določenem območju davčno gledano podcenjene, razne “podrtije” in slabo vzdrževane nepremičnine pa v tem istem območju davčno precenjene. Kot rečeno se bodo pri vrednotenju uporabljale matematične metode modeliranja trga posameznih vrst nepremičnin, torej hiš, stanovanj, lokalov, zemljišč in podobno. Poleg lokacije bo torej pomembna tudi površina, starost stavbe in njena kakovost. Bojazen, da bodo lastniki skromnih nepremičnin plačevali enako višino davka kot lastniki luksuznih objektov, naj bi bila torej odveč.