Poteza vlade je bila več kot pričakovana ,saj padanje cen nafte omogoča edini manevrski prostor za krpanje lukenj, ki nastajajo s finančnimi injekcijami za reševanje krize. V petek so enako odločitev sprejeli na Kitajskem. Kitajska odločitev je imela sicer več razlogov, saj želijo z zvišanjem davkov na goriva tudi ob višji gospodarski rasti umiriti povpraševanje po energentih in njihovo bolj racionalno rabo. Podobne ukrepe bi lahko sprejele številne države, tako se špekulira tudi o podobem ukrepu v Ameriki, kjer so cene goriv že tradicionalno nizke.

Za enkrat se bo trošarina za bencin in dizelsko gorivo dvignila za deset centov, za kurilno olje pa za štiri. Cena bencina tako naj ne bi padala, kljub temu, da pada nafta na borzah. Cene bencina bodo tako v najboljšem primeru obstale na sedanji ravni ali pa se višale.. Cene goriv se oblikujejo na vsakih 14 dni. Osnova za določitev prodajne cene pred davki v naslednjem 14-dnevnem obdobju pa je dvotedensko povprečje objavljenih dnevnih podatkov borznih cen posameznih derivatov na kotaciji CIF Mediteran, preračunanih iz dolarjev v domačo valuto po povprečnem srednjem tečaju banke Slovenije, veljavnem na dan objave cen.

Tako izračunanim cenam se prištejejo še:
- marža trgovcev,
- prispevek za obvezne rezerve in
- davčne obremenitve (trošarine in DDV, za ekstra lahko kurilno olje pa še okoljska dajatev za onesnaževanje zraka z emisijo CO2).

Trošarnine ne bodo vplivale poslovne rezultate dobaviteljev goriv . Zanimivo pa je, da dobavitelji kljub nizkim cenam, ne bodo višali zalog bencina, saj bi jim to, kot so nam povedali v Petrolu, prineslo večje stroške financiranja. Nižje cene za dobavitelje pomenijo predvsem nižje stroške povezane z obratnim kapitalom in posledično nižje stroške financiranja ter tudi nižje tveganje izpostavljenosti do kupcev (nižje terjatve).