Finančno ministrstvo je 10. novembra v javno obravnavo dala osnutke davčnih zakonov, s katerimi bi bila izplačila dohodkov delavcem za uspešnost deležna ugodnejše davčne obravnave, a bi se po drugi strani zmanjšale nekatere olajšave. Rok za pripombe javnosti se je iztekel v petek.

"Vsi odzivi so bili razmeroma negativni," je povedal finančni minister Dušan Mramor. Kot je pojasnil, si praktično vsi želijo ohranitev olajšav, sindikati pa tudi zelo nasprotujejo predlaganemu nagrajevanju uspešnosti, saj ne bi bilo dvostranskih dogovorov med delodajalci in zaposlenimi.

Največ pripomb pa se je nanašalo na predlagane spremembe pri obdavčitvi kapitalskih dobičkov. Po predlogu naj bi se namreč stopnja davka za dobičke iz kapitala nič več postopno zniževala, pač pa bi ves čas imetništva ostala pri 25 odstotkih.

Sprememb pri obdavčitvi kapitalskih dobičkov ne bo, je obljubil Mramor. "Glede ostalih sprememb pa smo se odločili, da jih letos še ne bomo predlagali, ampak si bomo vzeli čas in iskali rešitve, ki bi bile sprejemljive tudi za gospodarstvo," je povedal. "Če jih bomo našli, jih bomo našli, če ne, jih pač ne bo," je dodal.

Umik predlogov davčnih zakonov za prvaka DeSUS Karla Erjavca in predsednika SD Dejana Židana ne pomeni nezaupnice Mramorju, ki predloga ni uskladil z gospodarstveniki in ne s koalicijo. V obeh strankah se z umikom strinjajo. "Mramor je najprej strokovnjak in šele nato politik, kar se mu pogosto pozna," je dejal Erjavec. Zdi se mu najboljše, da se ne dela sprememb pri davkih. Sploh ne vidi razloga za davčno reformo, pa tudi gospodarstvo po njegovem mnenju dobro deluje.

Tudi Židan umika predloga davčnih zakonov ne vidi kot poraz finančnega ministra. "Predlog je verjetno uskladil v neki svoji skupini in ga dal v vpogled širši javnosti, ki pa hoče nekaj drugega," je dejal. Umik se mu zdi zato korekten. Poudaril je, da imamo v Sloveniji tako nizko obdavčitev dobičkov, "da nas marsikdo smatra za davčno oazo, kar je povsem nepotrebno, po drugi strani pa smo preveč obremenili ljudi".

Zato si želi sprememb, ki pa morajo biti usklajene s socialnimi partnerji, ki bi vodile v zmanjšanje obremenitev zavezancev, kar bi po njegovem mnenju najlažje storili s spremembo dohodninske lestvice. Tudi državi bi moralo biti v interesu, da ljudje živijo bolje, saj lahko v primeru, da imajo več, tudi več trošijo, je poudaril.

Tako se mu ne zdi potrebno, da so z 41 odstotki dohodnine obdavčeni tisti z 18.000 evri bruto letnih prihodkov. V SD predlagajo zvišanje te številke na 50.000 evrov, poudarjajo pa tudi, da razbremenitev na eni strani pomeni nujnost obremenitve na drugi, sicer bi, tako Židan, ustvarili novo proračunsko vrzel.