Najpogostejši razlog, da je treba povrniti državno pomoč, je neizpolnjevanje pogojev, in sicer predvsem nezadostni padec prihodkov. Po opozorilih Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) pa obstaja tudi nekaj zahtev po vračilih, ki so po njihovih navedbah posledica slabe zakonodaje in so zato po njihovih ocenah neupravičene. "ZIUZEOP-A (Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covid-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo) je spremenil pogoje za upravičenost do ukrepa čakanja na domu (pogoj zadostnega padca prihodkov). Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je sprejelo pojasnilo, da sprememba velja "za nazaj", torej tudi za tiste, ki so vloge oddali in prejeli sklepe pred spremembo zakona. Tak retroaktivni poseg v pravice je po našem mnenju lahko ustavno sporen, nekatera podjetja so se po naših informacijah že odločila za sodno pot," so sporočili.

Na GZS so prav tako zaznali nekaj nejasnosti. "Pogoji za koriščenje ukrepa skrajšanega delovnega časa so bili od 1. julija 2021 (od Zakona o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije COVID-19 (ZIUPGT)) nejasni, ker je bilo določeno, da bi moralo biti s predpisom vlade omejeno ali onemogočeno opravljanje gospodarske dejavnosti. Podjetja so se morala v danem trenutku sama odločati, ali je pogoj izpolnjen ali ne. Naknadno se je nato v določenih primerih izkazalo, da njihovo razumevanje pogoja in razumevanje Zavoda za zaposlovanje ni bilo enako, kar je rezultiralo v zahtevke za vračilo sredstev. Zaradi vprašljive upravne prakse Zavoda za zaposlovanje po našem mnenju ustrezno pravno varstvo pravic podjetij v teh postopkih ni bilo zagotovljeno," so razložili.

Poudarili so, da so podjetja zaprosila za pomoč, "ker so se znašla v izjemno težki in nepredvidljivi situaciji, nekatera celo le s petodstotno realizacijo poslovanja v mesecu aprilu 2020". Niso imela objektivnih pogojev za zagotavljanje dela vsem zaposlenim, saj so bile motene dobave surovin, veliko število zaposlenih je bilo odsotnih, nekaterim pa je bilo opravljanje dejavnosti s predpisi v celoti ali delno onemogočeno, so našteli. "Mnoga podjetja so se zato v tistem trenutku, v času šoka in dejanskih negativnih razmer na svetovnem trgu, odločila za odreditev čakanja na delo z oceno, da bo imela epidemija pomemben vpliv na celoletno poslovanje," so spomnili. "Ne glede na začeten šok pa se je v drugi polovici leta izkazalo, da so nekatera podjetja z zavzetostjo in iznajdljivostjo nadoknadila izgubljen padec prihodkov, vendar bodo morala prejeta sredstva vseeno vračati," so opozorili.

Izpostavili so, da se je večina podjetij po najboljšim močeh trudila izkopati iz težav in aktivirati poslovanje takoj, ko so bile objektivne možnosti. "Zato imajo zahtevki za vračila sredstev najmanj grenak priokus, pri nekaterih pa povzročijo resne finančne težave, odpoved določenih investicij, nerazumevanje lastnikov," so nakazali. Zaradi vsega naštetega v GZS od pristojnih pričakujejo, da odpravijo retroaktivno veljavnost ZIUZEOP-A pri spremembi pogoja padca prihodkov kot pogoja za upravičenost do koriščenja ukrepa čakanja na domu, da razširijo veljavnost Pravilnika o merilih sorazmernosti tudi na ZIUZEUP in ZIUZEOP-A ter da spremenijo dosedanjo prakso pri uveljavljanju ukrepa skrajšanega delovnega časa po ZIUPGT in delodajalcem odobrijo zahtevke za izplačilo povračila nadomestila plače za skrajšani polni delovni čas v okviru že izdanih sklepov o dodelitvi pravice.

V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) so si vseskozi prizadevali, da pomoči ne bi bilo treba vračati, četudi je podjetje delalo bolje od prvotnih predvidevanj in pričakovanj. "Sicer to po našem mnenju ni državna pomoč, ampak kratkoročno posojilo države. Obenem menimo, da se ne bi smelo "kaznovati" tistih, ki so kljub epidemiji poslovali uspešno," so poudarili. Prizadevajo si za podljšanje ukrepov. Mnogi njihovi člani se namreč še vedno soočajo z upadom prometa, "zato bi bilo smiselno podaljšati nekatere ukrepe pomoči, kot so čakanje na delo doma, temeljni osebni dohodek za samozaposlene .... Te ukrepe smo imeli že v prejšnjih protikoronskih paketih in so se izkazali za zelo učinkovite. Pomagali so namreč ohraniti podjetja in delovna mesta."

Toliko je bilo doslej vrnjene pomoči

Koliko podjetij in podjetnikov bo moralo vrniti pomoč, še ni dokončno znano. Ker nadzor še poteka, se bodo namreč podatki še nekoliko spreminjali, so pojasnili na Finančni upravi. Večino vračil PKP pomoči so sicer zavezanci izvedli sami brez pozivov Finančne uprave oziroma nadzora, ko so ugotovili, da ne izpolnjujejo pogojev za prejem pomoči, in spodaj so nanizani podatki z dne 14. decembra 2021.

Mesečni temeljni dohodek (MTD) je doslej prejelo 51.476 zavezancev v skupnem znesku 423 milijonov evrov. Doslej ga je vrnilo 7.845 oziroma 15,2 odstotka prosilcev, ki so skupaj vrnili 20 milijonov evrov oziroma 4,8 odstotka dodeljenega temeljnega dohodka. Odstotka sta različna, ker vsem zavezancem, ki so morali vračati pomoč, ni bilo treba vračati celotne prejete pomoči. Oprostitev plačila prispevkov za samostojne podjetnike v letu 2020 je doslej vrnilo 6097 različnih zavezancev v skupni vrednosti 5,9 milijona evrov; delež vračil glede na dodeljeno pomoč tako znaša 12,4 odstotka. Delno povračilo nekritih fiksnih stroškov (NFS) je doslej vrnilo 2047 različnih zavezancev v skupni vrednosti 16,9 milijona evrov in delež vračil glede na dodeljeno pomoč znaša 5,3 odstotka.

Nekaj pomoči je izplačeval Zavod za zaposlovanje. Pomoč za subvecioniranje čakanja na delo je doslej vrnilo 1711 različnih zavezancev v skupni vrednosti 7,89 milijona evrov. Finančna uprava je na podlagi prejetih izjav delodajalcev izdala tudi 4559 odločb, v katerih je bilo naloženo vračilo nadomestila plač Zavodu za zaposlovanje v skupni višini 34,6 milijona evrov. Subvencijo za skrajšani delovni čas je doslej vrnilo 90 različnih zavezancev v skupni vrednosti 444.863,34 evra. Na Zavodu so do 26. januarja 2022 iz ukrepa čakanje na delo prejeli za 40,8 milijona, iz ukrepa skrajšanega delovnega časa pa za 529.188,48 evra vračil.

Kdaj je potrebno vrniti pomoč?

Pomoč po interventni zakonodaji morajo prejemniki vrniti, če so ugotovili, da ne izpolnjujejo pogojev za dodelitev pomoči, kot so upad dohodka, nezmožnost dela, pomoč ob omejitvi poslovanja in podobno. Tako je denimo potrebno vrniti pomoč za subvencijo minimalne plače, če je prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, temeljni dohodek zaradi nezadostnega upada dohodkov.

Omogočeno je obročno odplačilo

Zavezanec mora po ugotovitvi, da ni upravičen do pomoči, preko eDavkov obvestiti Finančno upravo, ki naknadno naloži povračilo denarja. Omogočeno je obročno odplačilo ob morebitni izgubi sposobnosti pridobivanja prihodkov zaradi epidemije covid-19, prošnjo je treba vložiti bodisi na Finančno upravo bodisi na Zavod za zaposlovanje, odvisno, kdo je izplačal neupravičeno prejeto pomoč. Rok za vračilo se izteče 30 dni po sprejemu odločbe.

Zavezanec lahko zaprosi tudi za obročno plačilo in tedaj se obroki razporedijo na šest mesecev. V vlogi mora navesti obrazložitev in priložiti dokazila, iz katerih izhaja izguba sposobnosti pridobivanja prihodkov. Lahko se na primer sklicuje na Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom, izgubo naročil, odpovedi pogodb poslovnih partnerjev, onemogočeno delovanje na tujem in domačem trgu, moteno oziroma prekinjeno dobava surovin, ustavitev projektov, so nanizali na Finančni upravi v obrazložitvi "Najbolj pogostih vprašanj in odgovorov".

Med rednim odplačilom ni zamudnih obresti, če zavezanec ne plača obroka pravočasno, pa mu zapadejo v plačilo vsi naslednji neplačani obroki. Tedaj je dolžan plačati zamudne obresti od neplačanega zneska davčnih obveznosti po 0,0247 odstotni dnevni obrestni meri.

Si želite aktualne novice prejemati tudi na elektronski naslov? Potem se prijavite na Cekinove e-novice!