Pred dnevi je po spletu zaokrožila objava na Facebooku znanega slovenskega estradnika Wernerja, ki se je odločil, da ne bo poravnal kazni za svoj prometni prekršek. Vsaj toliko časa ne, dokler kazni ne plača tudi Janković, ki ga je neznani voznik s svojim mobilnim telefonom posnel med prehitro vožnjo po avtocesti.

Njegovo objavo so povzeli številni mediji in sprožili val bolj ali manj relevantnih komentarjev. Nekaterim gre v nos Janković, drugim vlada, tretjim Werner. Slednjega so nekatere žaljive objave prizadele do te mere, da je na Facebooku objavil tudi to:

"Dragi prijatelji,
ne morem verjeti, da je tako veliko ljudi še zaslepljenih in sploh ni dojelo mojega sporočila. Saj ni poanta moja hitra vožnja ali kazen, do zdaj sem jih naredil nekoliko (hitra vožnja, napačno parkiranje, lisičenje v Ljubljani) in tudi pošteno plačal.

Bistvo je, da bi morali pred zakoni biti vsi enaki! Jaz in mnogi drugi plačujemo kazen za minimalne prekoračitve hitrosti (4 km na uro), moji prijateljici je davčna blokirala račun zaradi 13 evrov, eni zaradi neplačanega računa ostajajo brez hiše ..., ko istočasno drugi, ki so pokradli milijone evrov, zaradi lastne koristi uničili mnoga velikanska podjetja v Sloveniji, mirno delajo naprej. Vsi vemo, kdo so, pa jim nobeden ne naredi nič. TO JE POANTA!"

Toda kako naj razumemo Wernerjevo poanto? Ne bomo plačevali kazni, dokler se ne popravijo krivice? Mislim, da se bo Werner premislil takoj, ko se bo zaradi 20 evrov neplačane kazni na dražbi znašel njegov mercedes. Žal je pač tako, da so uradne oblasti njega dobile, ko je prekoračil hitrost, ljubljanskega župana pa pač ne. To s položajem, zvezami in morebitnimi koruptivnimi dejanji Zorana Jankovića nima nobene zveze. Veliko več logike bi bilo v njegovem zapisu, če bo navedel, da ne bo plačal kazni, dokler je ne plačajo vsi, ki so jim olisičili avtomobil pred Stožicami.

Nas je bolj kot to, da bo moral Werner plačati kazen zaradi prehitre vožnje, ganila zgodba njegove prijateljice, ki ji je davčna uprava blokirala račun zaradi 13 evrov dolga. Zaradi 13 evrov dolga bo morala plačati stroške izterjave in banki stroške blokade računa. Skupaj najbrž kar okoli 100 evrov.

Davčna uprava je namreč sklenila, da bo izterjala denar od vsakega posameznika, ki ji je dolžan več kot 10 evrov. V času, ko državi primanjkuje denarja, bi mogoče lahko zaploskali in rekli bravo, a težava je v tem, da marsikdo niti ni vedel, da je državi kaj dolžan. Težava je tudi v tem, da je država že večkrat priznala, da tudi sama ne ve ravno dobro, kdo ji je kaj dolžan. No, zadeve naj bi pred nekaj meseci uredili in številni smo domov dobili obvestila o preteči izvršbi. In marsikomu je tako kot Wernerju 'počil' film.

Ogorčenje je bilo veliko. Zneski, zaradi katerih je davčna uprava grozila z izvršbo, so bili v mnogih primerih minorni, dolg pa je zelo pogosto nastal zaradi napačne navedbe sklica ob plačilu ali zaradi minimalnih obresti, ki nastanejo, ko nekdo poravna svoje obveznosti dan ali dva prepozno. Če se kdaj zapletete v pogovor s katerim od računovodij, boste slišali za zgodbe, ob katerih bi Werner ostal brez glasu.

Zanimiva je predvsem zgodba o prispevkih za starševsko varstvo in prispevkih za zaposlovanje, ki jih plačujejo samostojni podjetniki in samozaposleni. Za tiste, ki državi plačujejo minimalne prispevke, oba prispevka skupaj znašata 3,05 evra. Pred uvedbo novega, "bolj enostavnega sistema", ste ta mali znesek nakazali na en račun in se ob tem spraševali, zakaj za vraga morate ob tem nekaj deset centov nakazati še banki. Po novem "bolj enostavnem sistemu" se prispevka plačujeta ločeno. Še vedno na isti račun, vendar vsak s svojim sklicem. Tako plačajo samostojni podjetniki 1,52 evra za starševsko varstvo in 1,53 evra prispevka za zaposlovanje ter za vsako plačilo še nekaj deset centov banki.

Očitno je ob uvedbi novega "bolj enostavnega sistema" le redko kdo dojel, da je treba znesek 3,05 evra razdeliti na dva dela. Marca je davčna uprava začela pošiljati obvestila, v katerih obvešča ljudi, da denar nakazujejo nepravilno. Problem je namreč nastal, ker je račun, na katerega se nakazuje denar za ta dva prispevka, splošni račun, na katerega se steka tudi denar od DDV-ja, in je država, kljub temu da ste svoje obveznosti poravnali in na plačilni nalog napisali, zakaj ste ta denar namenili, tebi nič, meni nič, ta denar porabila za plačilo DDV-ja, vam pa čez nekaj mesecev poslala obvestilo o začetku postopka za izterjavo. In to tudi v primeru, če ste imeli na katerem izmed ostalih računov pri davčni upravi kaj več denarja.

Šele danes je davčna uprava objavila naslednje obvestilo: "Naj spomnimo, da smo že konec marca 2012 opozarjali, da morajo zavezanci plačevati na pravilne vplačilne račune in s pravilnimi sklici. Avtomatske pobote smo spremenili tako, da jih bomo izvajali le v primeru, ko bo zavezanec vplačeval dajatve s splošnim sklicem in ne bo specificiral, katero dajatev plačuje ter v primerih vračil davkov."

To pomeni, če boste ob plačilu navedli napačen sklic, bo denar ostal tam, kamor ste ga nakazali, in ga davčna uprava ne bo sama prenakazala na račun, na katerem imate dolg. To se bo zgodilo le v primeru, če ne boste navedli, kam ste želeli denar nakazati.

Če ste ob branju zgornjih vrstic doživeli razodetje in ste ravnokar ugotovili, zakaj ste davčni dolžni, kljub temu da ji plačujete, in ste se odločili, da boste to nemudoma uredili, vam želimo veliko sreče. Od računovodkinje, ki zadnje pol leta večinoma rešuje tovrstne težave, smo dobili podatek, da je minimalna čakalna doba, preden se vam bo na davčni kdo oglasil na telefon, 20 minut. Pa ne gre za približno oceno. Dekle si namreč ob vsakem klicu v zvezek zapiše, kdaj je zavrtelo številko in kdaj je prišlo na vrsto.

Medtem pa se na Davčni ulici 1 po hodniku, na katerem ima svoje pisarne izvršilni oddelek, z zvonjenjem telefona meša znan slovenski napev: "Ne gane me, ne gane me ..."