Islamski model kreditiranja, ki mimogrede raste z več kot 20-odstotno povprečno letno stopnjo, temelji – glede sindroma bodočih finančnih kriz – na zelo optimističnih pogledih. Strokovnjaki za tako imenovano islamsko bankirstvo so mnenja, da njihov način kreditiranja gospodarstva sicer ne bi mogel odpraviti vseh negativnih učinkov sedanje finančne krize, bi pa zagotovo vzpostavil stabilnejši svetovni denarni mehanizem.

Glavna razlika med islamskim in zahodnim denarnim sistemom je v prepovedanih obrestih. Medtem ko so zaračunane obresti stalnica v posojilih zahodnega sveta, je računanje kakršnih koli obresti v večini primerov nedopustno. Islamski model zagovarja tezo, da mora biti denar, pridobljen s kreditom, povezan z neko stvarno transakcijo, ali bolje rečeno, s konkretnim poslom, za katerega je bil denar izposojen. Tako je treba na primer pri najemu posojila za hišo točno pregledati cenovno ponudbo vseh primerljivih hiš, na podlagi katerih se odobri višina posojila.

Mnogo islamskih lokalnih skupnosti ustvarja denar iz dolga, tako kot ga banke, vendar pa to počno odprto in brez računanja obresti. Islamsko bančništvo želi torej ustvariti gospodarstvo, ki bi temeljilo na stalnem in brezobrestnem denarju – ustvarjen bi bil kot vrednost. To je, vrednost česarkoli, za kar ga je islamsko prebivalstvo pripravljeno porabiti.

Stoletja znani verski zakoni

Temelji islamskega bančništva izvirajo iz verskih zakonov, ki so se skozi zgodovino ustoličili v islamski religiji. Nekoč je bilo računanje kakršnih koli obresti na posojilo strogo sankcionirano, tudi s smrtjo. Po njihovih prepričanjih je bila edina zakonita funkcija denarja pospeševanje izmenjave resničnih stvari in storitev.

Prav zaradi teh zakonov islamsko bančništvo ne podpira financiranja poslov, ki so v nasprotju z njihovimi verskimi zakoni. Tako na primer finančno ne podpirajo trgovine s svinjino, pornografijo ter iger na srečo. Po mnenju muslimanskih strokovnjakov naj bi bila prav neetičnost zahodnega bankirstva povod za finančno krizo, ki sedaj pustoši po celem svetu.

Glavni očitek islamskega bankirstva denarnemu sistemu zahodnega svetu

Zahodne banke naj bi po mnenju zagovornikov islamskega bančništva ustvarjale denar, ki ga posojajo, ne iz svojih lastnih sredstev, prav tako ne iz denarja varčevalcev, temveč neposredno iz posojilojemalčeve obljube, da bo denar vrnil. Posojilojemalčev podpis je na posojilni pogodbi zaveza, da bo banki vrnil znesek posojila skupaj z obrestmi, v nasprotnem primeru bo izgubil hišo, avto oziroma kar koli je v pogodbi zastavil. Tako rekoč banka znesek iz posojilne pogodbe ustvari iz nič ter ga napiše na račun posojilojemalca. Prav to pa naj bi bilo najbolj sporno, saj so pripisane obresti banke vedno zagovarjale s tezo, da so obresti nadomestilo za tveganje v primeru neplačila iz strani posojilojemalca. Kako lahko, po tem takem, banke sploh tvegajo, če so ta denar ustvarile iz nič?