Vir: Forbes, podatki za samsko osebo v letu 2008

Lep dokaz, da je davkov v Sloveniji preprosto preveč, je vse večja siva ekonomija, ki preprečuje polnjenje že tako skrhane državne blagajne. Vse več je obrtnikov in storitvenih podjetij, ki "delajo na roke“, brez izdaje računa, recesija in napoved novih davkov pa tudi povečujeta delo na črno. Nekateri pa svojo priložnost vidijo tudi v socialni varnosti, saj je vse več tudi tako imenovanih "navideznih“ samohranilk, ki tako plačujejo manjše prispevke in prejemajo večje otroške dodatke. Prihodke iz naslova najemnin se le še redko prijavlja, če pa se že, je v večini primerov zaradi manjšega davka naveden simboličen znesek. Na obzorju pa se za nameček kaže še obdavčenje nepremičnin in luksuza. Toda zakaj obdavčitev ne doleti vseh, recimo tudi verskih ustanov?

V Sloveniji je bil leta 2006 aktualen tudi predlog o uvedbi cerkvenega davka, ki je v Nemčiji že ustaljena praksa, saj tam državljani že plačujejo 8- do 9-odstotni cerkveni davek. V Nemčiji je na primer rimskokatoliška cerkev letno pobrala okoli šest milijard evrov cerkvenega davka, ki ga je izterjala država, iz državnega proračuna pa se je prav tako financiral cerkveni verski pouk na državnih šolah. V Švici, natančneje v Zürichu, kanton plača vse prejemke reformiranih župnikov in pobira davke za cerkev, kjer morajo davek plačati tudi gospodarska podjetja. V Avstriji daje država Cerkvi podatke o dohodku vseh državljanov, da lahko cerkev sama izterja davku ustrezne prispevke.

Vseeno pa je več kot deset tisoč slovenskih državljanov prepričanih, da je cerkev s tem, ko ne plačuje vseh davkov, neupravičeno privilegirana. V oči pa jih bode tudi dejstvo, da država cerkev subvencionira kar iz davkoplačevalskega denarja. Prav zato se prek socialne spletne mreže povezujejo v skupino Naj tudi cerkev plačuje davke, kjer poudarjajo, da sicer priznavajo svobodo glede izbire veroizpovedi, toda ne na račun davkoplačevalcev.