Predlog davčnega prestrukturiranja po mnenju Združenja Manager ne rešuje problema obdavčitve dela. Gospodarstvo namreč po oceni združenja potrebuje davčni sistem, ki bo podpiral rast in razvoj ljudi. Kot pozitivno pa vidi, da blaži obdavčitev na sredini lestvice. Hkrati pa kratkoročni krizni ukrep 50-odstotnega dohodninskega razreda pretvarja v dolgoročni ob dvigu DDV.

"To kaže, da še nismo sposobni pomembnega miselnega preskoka, da gospodarstvo potrebuje tak davčen sistem, ki bo podpiral rast in razvoj ljudi. Da potrebujemo takšno obdavčitev, ki bo v Sloveniji zadržala talente in jih še privabljala. Trendi zadnjih nekaj let jasno opozarjajo, da v tej tekmi izgubljamo. Politični čut za solidarnost se izkazuje tako, da delaš to, kar je koristno, ne to, kar je všečno," so poudarili.

Predlog spremembe davčne zakonodaje po mnenju združenja ne rešuje problema obdavčitve dela. Mednarodne primerjave po njihovih pojasnilih kažejo, da so visoko izobraženi kadri z višjo plačo v Sloveniji bistveno višje obdavčeni kot v konkurenčnih državah. To zavira ustvarjanje delovnih mest z visoko dodano vrednostjo, celo več, deluje v smeri ugašanja takih delovnih mest, kar so v preteklosti s svojim odhodom glasno sporočila številna podjetja, ki so našla sedeže v naši okolici, so izpostavili.

V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), kjer sicer povsem podrobnih informacij o predlogu davčnega prestrukturiranja še nimajo, so razočarani. "Res je, da davčno prestrukturiranje omogoča rahlo razbremenitev plač. Vendar je dejstvo, da se hkrati predlaga dodatna obremenitev gospodarstva z višjo davčno stopnjo od dohodka pravnih oseb," so poudarili.

Spomnili so, da podjetja že plačujejo več iz naslova obremenitve podjemnih pogodb, študentskega dela in višjih zavarovalnih osnov. "Po predlogu koalicije so obljube o razbremenitvi delovnega razmerja na račun širjenja osnov (vsako delo šteje) - pozabljene," so ocenili in dodali, da je skupna vrednost davčnega prestrukturiranja zelo majhna, okoli 100 milijonov evrov. Medtem je avstrijska davčna reforma vredna več kot pet milijard evrov.

Predlog je po oceni GZS nekorekten do večine zaposlenih v Sloveniji, ki delajo v gospodarstvu. "Vlada bi namreč omogočila le majhno zvišanje neto plač nekaterim skupinam zaposlenih, medtem pa je že letos bistveno več kot 100 milijonov evrov namenila za višje plače v javnem sektorju, še več pa sindikati javnega sektorja zahtevajo za prihodnje leto," so dodali.

Namesto da bi razbremenili podjetja z resno reformo in odprli več možnosti za investicije in nova delovna mesta v gospodarstvu, vlada po mnenju zbornice zmanjšuje brezposelnost s pretiranim zaposlovanjem v javnem sektorju. To so podkrepili s podatkom, da je bilo od aprila 2008 do aprila letos v sektorju države več kot 14.000 zaposlenih več, medtem ko jih je v zasebnem sektorju več kot 60.000 manj. "Ni čudno, da je javna poraba v Sloveniji za več kot 600 milijonov evrov višja, kot bi bila, če bi bila na povprečju javne porabe članic EU. Vir za javnofinančno stabilnost je v znižanju pretirane javne porabe in alternativnih virih, ne pa v zviševanju davkov za podjetja," so prepričani.

Na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) so medtem poudarili, da že od samega začetka nasprotujejo mini davčni reformi oziroma davčnemu prestrukturiranju. "Obrtniki in podjetniki si želimo celovito davčno reformo, reformo trga dela in reformo zdravstva, ki so med seboj povezane, in ne zgolj kozmetičnih popravkov zakonov, ki ne prinašajo razbremenitve gospodarstva, ampak samo obremenitev malega gospodarstva," so bili kritični. Od vlade tako še vedno pričakujejo omenjene celovite reforme.

To so predlogi:

Zakonska predloga za davčno prestrukturiranje prinašata davčno prestrukturiranje z razbremenitvijo plač in plačil za delovno uspešnost, na drugi strani pa se bo stopnja davka od dohodkov pravnih oseb zvišala s 17 na 19 odstotkov.

Za razbremenitev dela je predlagana sprememba dohodninske lestvice. Med drugi in tretji dohodninski razred se po predlogu uvaja nov razred v razponu od 20.400 evrov do 48.000 evrov in s stopnjo 34 odstotkov. Hkrati se predlaga znižanje stopnje dohodnine z 41 odstotkov na 39 odstotkov v četrtem davčnem razredu s spodnjo mejo 48.000 evrov in zgornjo mejo 70.907,20 evra, medtem ko stopnja v najvišjem davčnem razredu ostaja nespremenjena pri 50 odstotkih.

Za razbremenitev tistih z nizkimi plačami se za 300 evrov zvišuje dohodkovni prag za upravičenost do najvišje dodatne splošne olajšave, s sedanjih 10.866,37 evra na 11.166,37 evra. Pri dohodku v višini 11.000 evrov na letni ravni bodo zavezanci razbremenjeni za okoli 335 evrov letno oziroma za okoli 28 evrov mesečno, pojasnjujejo na finančnem ministrstvu. Tako naj bi se razbremenilo približno 19.738 zavezancev, predvsem prejemnikov minimalne plače, in odpravilo možnost položaja, ko prejemniki minimalne plače z večjim obsegom nočnega dela oziroma dela v nedeljah, praznikih in prostih dnevih prejmejo nižjo neto plačo, kot če na te dneve oziroma ponoči ne bi delali.

Sprememba dohodninske lestvice sicer po pojasnilih ministrstva pomeni znižanje davčne obveznosti vseh zavezancev, ki prejemajo dohodke nekje nad 1,6-kratnikom povprečne plače oziroma nad 31.140 evrov letno, kar pomeni znižanje za približno 10 odstotkov vseh zavezancev.

Zavezancu, ki prejema dohodek v višini 1,64-kratnika povprečne plače in uveljavlja samo splošno olajšavo, se bo znižala davčna obremenitev za približno 39 evrov letno ali za tri evre na mesec, zavezancu z dohodkom v višini dveh povprečnih plač se bo obremenitev znižala za okoli 412 evrov letno ali 34 evrov na mesec. Zavezanec, ki prejema dohodek v višini treh povprečnih plač, bo imel letno davčno obveznost nižjo za približno 1440 evrov oz. mesečno za okoli 120 evrov.

Predlog novele zakona o dohodnini prinaša tudi razbremenitev dela plače za poslovno uspešnost, ki se po predlogu izvzema iz davčne osnove dohodka iz delovnega razmerja do višine 70 odstotkov povprečne mesečne plače. Ukrep je po navedbah finančnega ministrstva namenjen povečanju konkurenčnosti podjetij in ohranjanju delovnih mest v Sloveniji ob hkratni preprečitvi razbremenitve zavezancev, ki ne ustvarjajo dodane vrednosti.

Ob enaki višini bruto dohodka oziroma stroška delodajalca bo delavec, ki bo upravičen do dela plače za poslovno uspešnost, prejel višji neto dohodek. Pogoj je, da je plačilo izplačano enkrat v letu vsem upravičenim delavcem hkrati in so bodisi v splošnem aktu delodajalca določeni kriteriji in upravičenost vseh delavcev do izplačila za poslovno uspešnost ali pa so merila za izplačilo dogovorjena s kolektivno pogodbo.

Predlagane rešitve novele zakona o dohodnini bodo imele za posledico znižanje proračunskih prihodkov v skupnem znesku okoli 106 milijonov evrov. Zato se za nadomeščanje izpada predvideva zvišanje stopnje davka od dohodkov pravnih oseb s 17 na 19 odstotkov, pri čemer pa se ohranjajo vse obstoječe olajšave, zaradi katerih je efektivna davčna stopnja precej nižja od zakonske.

Predlagan dvig stopnje davka od dohodkov za dve odstotni točki naj bi prinesel zvišanje proračunskih prihodkov za okoli 60 milijonov evrov. Neto finančni učinek obeh predlaganih sprememb zakonov bo torej znižanje proračunskih prihodkov za okoli 46 milijonov evrov, ki pa naj bi ga pokrili s povečanjem učinkovitosti pobiranja davkov.

Poleg davčnega prestrukturiranja pa predlagane zakonske spremembe prinašajo še nekatere druge novosti. Predlog novele zakona o dohodnini tako prinaša rešitve za uskladitev obdavčevanja dohodkov iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti s spremembami na področju pavšalnega določanja dohodka, ki jih prinaša nova ureditev sistema ugotavljanja katastrskega dohodka. Uvajajo se tudi določene administrativne poenostavitve za kmete.

Predlagana novela prinaša med drugim tudi spremembe na področjih statusa dvojnega rezidentstva, obdavčitve denarnih odškodnin za nepremoženjsko škodo, prejetih na podlagi sodb Evropskega sodišča za človekove pravice in zavezancev, ki prejemajo dohodek iz delovnega razmerja iz tujine, črta pa se tudi olajšava za donacije za izplačila političnim strankam.

Tudi v predlagani noveli zakona o davku od dohodkov pravnih oseb se olajšava za donacije političnim strankam ukinja, črtajo pa se tudi ugodnosti glede družb tveganega kapitala in drugače ureja davčno obravnavo amortizacije dobrega imena.