
V Sloveniji je ogromno prahu dvignil osnutek predloga ministrstva za zdravje, ki predvideva zmanjšanje bolniških nadomestil, ki so ga sindikati poimenovali kar “nečloveško varčevanje”, o katerem se ne bodo niti pogajali. Kljub temu pa se je treba zavedati, da bolniške iz blagajn države, zavarovalnic in podjetij črpajo ogromne količine denarja.
Ste vedeli, da podjetja povprečno kar pet odstotkov vseh plač izplačajo ljudem, ki so si “bolniško” izmislili? Podjetja tako izgubljajo tisoče in tisoče evrov. S problemom, ki uradno nosi ime “absentizem”, se ukvarjajo podjetja, vlada in zavarovalnice. V Sloveniji imamo za zdaj za tovrstno početja še veliko razumevanja, medtem ko so raziskave v veliko bolj liberalni Ameriki pokazale, da vedno več delodajalcev neupravičeno izogibanje delu kaznuje z izgubo službe. Glede na rezultate ankete, ki jo je izvedla spletna stran careerbuilder.com, je odstotek ameriških delodajalcev, ki so odpuščali zaradi neopravičljivega izostanka, v enem letu porastel iz 23 na kar 27 odstotkov.

Raziskava je tudi pokazala, da lahko bolezni pripišemo le 34 odstotkov nenačrtovanih bolezni. Med drugimi razlogi sta najvišje reševanje družinskih težav in stres. Če se znajdemo v položaju, ko nam telo in možgani sporočajo, da bi nam dan počitka koristil, je najbolje biti iskren. Če zaupanja delodajalca ne izkoriščate prepogosto, bo to zagotovo razumel, najslabše, kar lahko storite, pa je, da se zatečete k obrabljenim izgovorom o nenadni slabosti, revmi, umrlem sorodniku ali celo tako bizarnih, kot sta mama v zaporu ali bolečine v križu zaradi pretiranega kihanja. Zadnja dva izgovora se glede na rezultate zgoraj omenjene ankete nahajata celo med bolj pogostimi izgovori med ameriškimi delavci.
Delodajalci lahko neupravičene izostanke preprečujejo z različnimi ukrepi. Lahko zahtevajo dosledno prinašanje zdravniških potrdil, višjo plačo za najmanj “odsotne” delavce, uvajanje kontrol in druge disciplinske ukrepe. Nekateri delodajalci sodelujejo tudi z detektivskimi družbami, ki preverjajo prisotnost bolnikov na domu. Zakon namreč zahteva, da ste v času bolniškega staleža doma, če to odobri zdravnik. Zaradi bolezni vas delodajalec ne more in ne sme odpustiti, lahko pa vas odpusti med boleznijo oziroma bolniško, vendar iz zakonsko opravičljivih razlogov. Vaš odpovedni rok začne teči šele z vašo vrnitvijo na delo oziroma najpozneje šest mesecev po preteku odpovednega roka.
Seveda so pogosti izostanki delavcev lahko tudi signal delodajalcu, da je nekaj narobe z delovnim okoljem ali pogoji dela. Če vas razmere motijo do te mere, da se delu izogibate, potem je mogoče čas za menjavo službe.
V času nove gripe pa je med delodajalci zaznati nov pojav, ko v strahu pred okužbo celotne organizacije zagrete delavce že zaradi najmanjšega prehlada pošiljajo domov.
Komentarji (1)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV