Davčna uprava je napovedala, da bo poostrila nadzor nad državljani, ki imajo v lasti več nepremičnin za lastno uporabo ali pa imajo v njih najemnike. Zakaj?

Po najnovejših podatkih, ki jih je s popisom nepremičnin pridobila geodetska uprava, ima v Sloveniji kar 344.000 fizičnih oseb v lasti vsaj dve nepremičnini. Tudi če nepremičnine ne dajete v najem, morate po zakonu iz leta 1988 plačati davek na premoženje. Davek morate plačati tudi, če je vaša nepremičnina večja od 160 kvadratnih metrov. Višina davka je odvisna od vrednosti nepremičnine. Leta je odvisna tako od velikosti, starosti, opremljenosti in lokacije.
Tega očitno ne ve kar 260.000 Slovencev, ki se bodo v primeru, da svojega premoženja kljub že preteklem roku ne bodo prijavili, znašli v prekršku.

Davčna uprava jih je v tem tednu opozorila in pozvala, naj svojo napako popravijo in premoženje prijavijo, saj jih v nasprotnem primeru čaka kazen od 200 do 400 evrov, davek pa jim bo odmerjen glede na vredost podobnih nepremičnin v okolici. Višina davka se giblje od nekaj evrov za nepremičnine, ki so vredne manj kot 7.000 evrov, do več kot 1000 evrov za stanovanja in nepremičnine, ki so vredne več kot 220.000 evrov. Za 60 kvadratnih metrov veliko stanovanje v Ljubljani tako plačate okoli 300 evrov davka na leto.

Poostren nadzor tudi nad najemninami na črno

Če ste lastnik stanovanja, hiše ali celo prikolice, ki jo dajete v najem, morate državi prijaviti tudi zaslužek, ki ga s tem ustvarite. In koliko morate plačati? Znesek, ki ste ga dobili od najemnikov, zmanjšajte za 40 odstotkov nominalnih stroškov. Npr.: Če ste pobrali 6.000 evrov najemnine, je vaša davčna osnova 3.600 evrov. Od teh 3.600 evrov ste državi dolžni plačati 25 odstotkov davka, kar v tem primeru znaša 900 evrov. Ker je država pametna, bo od vas pobrala akontacijo dohodnine, kar pomeni, da morate znesek plačati vnaprej, in sicer na podlagi zneska, ki ste ga prijavili za preteklo leto. Koliko bodo delodajalci zares plačali državi, je seveda odvisno tudi od tega, v kateri dohodninski razred sodijo, saj se dobljene najemnine štejejo v dohodninsko osnovo.

Cesarju, kar je cesarjevega – v tem ni nič spornega, obstaja pa bojazen, da bodo višje stroške lastniki stanovanj poskušali pokriti z višanjem najemnin.

dr. Andreja Cirman, docentka na katedri za denar finance Ekonomske fakultete v Ljubljani, sicer pravi: "Trg najemnih stanovanj je v celotnem segmentu stanovanjskega trga relativno majhen in zato večje spremembe na celoten trg ni pričakovati. Tudi sicer je efektivna mejna davčna stopnja pri najemninah relativno nizka zaradi 40-odstotnih priznanih normiranih stroškov, zaradi česar večjih pretresov ni pričakovati."

Kot je razvidno iz zgoraj zapisanega, mora lastnik 60 kvadratnih metrov velikega stanovanja, ki ga oddaja za 500 evrov na mesec, državi letno plačati okoli 1200 evrov davkov.

Kakšni so možni učinki?
1. Lastnik stanovanja oziroma najemodajalec plača državi, kar je njenega, in požre izgubo.
2. Lastnik stanovanja oziroma najemodajalec poviša najemnino in stroške prenese na najemnika oz. najemnico (toda višja kot je najemnina, višji je davek).
3. Lastnik stanovanja da nepremičnino na trg. Zaradi visoke rasti cen nepremičnin v zadnjih letih pa ga po vsej verjetnosti čaka davek na kapitalski dobiček.

Zakon o davku na premoženje bo zamenjal ali dopolnil zakon o davku na nepremičnine, ki naj bi prišel v veljavo takoj, ko bodo znane nove vrednosti nepremičnin, ki izhajajo iz novega popisa geodetske uprave. Uveljavitev zakona se prestavlja že nekaj let, obvestila z vrednostmi stanovanj pa naj bi končno dobili konec avgusta.