Američane se bojijo, da bodo po nekaterih ukrepih predsednika Donalda Trumpa plačevali dražje sadje in zelenjavo. Že sedaj je odstotek tistih, ki si ga ne more privoščiti vsak dan, prevelik, med njimi pa so tudi številni otroci.

Na strani statista.com so objavili podatke, da je prav Mehika največja dobaviteljica sadja in zelenjave za ameriški trg, ki je od uvoza tudi odvisen. Trump pa žuga in grozi Mehiki, da jim bo postavil zid na meji, katerega bodo plačali sami. Njegov tiskovni predstavnik Sean Spicer je tudi namignil, da bi lahko uvedli 20-odstotni davek na mehiške proizvode, s čimer bi financirali gradnjo zidu. Po njegovih ocenah bi z davkom zbrali okoli deset milijard dolarjev na leto.

Ne razmišljajo pa o tem, da bodo ameriški kupci posledično plačevali veliko dražje sadje in zelenjavo. Kdo bo torej plačal zid?

Spodnji graf prikazuje dobavitelje sadja in zelenjave. Največ posla, leta 2015 za kar 10,5 milijard ameriških dolarjev, imajo ZDA z Mehiko. 

Statista opozarja, da je med letoma 1980 in 2010 ameriški trg kar potrojil odstotek uvoza sadja in zelenjave. Na ameriškem trgu je kar 49 odstotkov svežega sadja in kar 25 odstotkov sveže zelenjave iz tujine.

Že zdaj je znano, da je zdrava, sveža hrana dražja od predelane. Potrošniki bodo nezadovoljni, saj bodo na svojem osebnem življenju in življenju svojih otrok čutili politične odločitve. Kako se bodo odzvali, bo pokazal čas.

Ameriški analitiki pospešeno raziskujejo scenarije. Tudi črne

Trumpova napoved odstopa od mednarodnih trgovinskih sporazumov in stopanje na pot bilateralnih ter grožnje s kolapsom trgovinskih odnosov najprej s Kitajsko in Mehiko ne obetajo nič dobrega, še najmanj za ameriško gospodarstvo.

"Trgovinske vojne jasno ne koristijo nikomur," je povedal vodja globalnih ekonomskih raziskav pri Bank of America Merrill Lynch Ethan Harris, ki je pred tem devet let delal pri Federal Reserve banki New Yorka, kjer je bil vodja oddelka za domače raziskave. Na vprašanje, ali lahko oceni, kdo bo malce bolj izgubil, je odgovoril z grafom OECD o posledicah za cene in gospodarsko rast, če se v vojno vplete še EU. Razlike so majhne, vendar pa bi največ škode utrpele ZDA pred EU in Kitajsko.

Sklepanje bilateralnih pogodb ima manj smisla kot mednarodnih, saj je bistvo trgovine to, da menjavaš nekaj z nekom, ki dela to, kar ti ne delaš. Harris meni, da se Trump pač bolje počuti z državami, kot je Velika Britanija in drugimi razvitimi, manj pa z državami s cenejšo delovno silo. Trump se ima za pogajalca in je prepričan, da bo na štiri oči iztržil več.

Ostre besede proti Kitajski in Mehiki so imele med kampanjo smisel, saj je bil cilj zmagati na volitvah. Cilj je dosežen, dejansko zaostrovanje odnosov pa vsaj po mnenju večine analitikov nima nobenega smisla več, razen, če Trump ve nekaj, kar drugi ne. Razbijanje sporazuma Nafta in grožnje s 45-odstotnimi carinami na kitajski uvoz, odstop ZDA iz WTO in podobno, ne bodo v korist nadaljevanja ameriške gospodarske rasti.

Trump je pred volitvami obljubil veliko davčno reformo in velik stimulacijski paket, ki pa po mnenju Harrisa prav tako ni smiseln. "Velik stimulus je bil pameten, ko je Ronald Reagan prevzel gospodarstvo v krizi ali pa Barack Obama. Trump je nasledil solidno ekonomijo. Majhen stimulus ne bo škodil, ker je ameriška infrastruktura potrebna prenove, vendar pa bi masivni stimulus v kombinaciji z nižjimi davki najverjetneje pregrel ekonomijo, ki je trenutno v stanju polne zaposlenosti," je dejal Harris.

Čeprav ne še povsem, ker še ni tiste prave rasti plač. "Če se pretvarjaš, da nekomu plačaš, se bo ta pretvarjal, da nekaj dela, kar je koncept primeren za komunizem, ne pa za razvito zahodno ekonomijo," meni Harris, ki pričakuje, da bodo plače sedaj rasle in zavrača Trumpove trditve pred volitvami, da je stopnja brezposelnosti v ZDA krepko višja od uradnih 4,7 odstotka. "Če bi bila brezposelnost visoka, potem bi plače padale".

Harris ni povsem prepričan, da bo davčna reforma uspela, ne glede na to, da republikanska večina v kongresu in republikanec Trump obljubljajo izvedbo. Davčne reforme so v ZDA izjemno težke zaradi poplave posebnih interesov, ki bodo začeli neusmiljeno lobirati. Republikanci želijo davke znižati tako, da ne povečajo primanjkljaja. To je teoretično mogoče ob olajšavah doseči hkrati z zapiranjem davčnih lukenj in tu nastopijo različni interesi.

Trumpov načrt bi primanjkljaj močno povečal, predlog republikancev v kongresu pa bi bil po optimističnih napovedih fiskalno nevtralen. Oba predloga bosta prebivalcem držav, kot je New York, kjer so visoki državni in lokalni davki škodila, saj predvidevata odpravo olajšave za plačilo teh davkov na zvezni ravni. Pomagala bo gospodinjstvom v državah, kjer so lokalni davki nižji in zanimivo, da so to države, ki so volile Trumpa.

Izgnal bi ljudi, ki delajo (posle, ki jih Američani v bistvu nočejo)

Pregrevanje ekonomije, če seveda ne bo prišlo do nasprotnih vetrov zaradi trgovinskih sporov in migracijske politike, bo skušal hladiti Fed. Trump je napovedoval izgon 11 ali več milijonov nezakonitih priseljencev v ZDA, čeprav je sedaj to malce omilil. Nezakoniti priseljenci imajo sicer največjo participacijo na trgu delovne sile, saj jih dela najmanj osem milijonov. Predstavljajo kar pet odstotkov vse aktivne delovne sile v ZDA in če ekonomija ostane brez tega bodo sledili hudi pretresi.