Ženske v družinski proračun prispevajo vse več

Da „preživljanje družine“ očitno ni več izključno njihova naloga, pa vse bolj spoznavajo tudi moški. V nedavni raziskavi Rockfellerjejeve fundacije in revije Time je kar 90 odstotkov vprašanih moških odgovorilo, da jih ne bi motilo, če bi ženska zaslužila več kot oni.

"Moški za dober zaslužek zelo dolgo sploh niso potrebovali izobrazbe, saj je bilo na voljo dovolj fizičnih del. Nasprotno pa so morale ženske, če so sploh želele dobiti zaposlitev, imeti precej visoko izobrazbo“, pravi Jenny Wittner iz ameriškega združenja za zaposlenost žensk.

Ženske se tudi vse pogosteje povzpnejo do najvišjih in najpomembnejših mest tako v gospodarstvu kot v politiki. Kjub temu jih je na vodilnih mestih še vedno precej manj kot moških. V svetovnem merilu narašča tudi število žensk, ki se odločajo za kariero, vendar ne povsod enako. Veliko vlogo imajo pri tem navade in kultura. V ZDA ženske predstavljajo že polovico delovne sile, v Italiji in na Japonskem pa le dobrih 30 odstotkov. Pri nas je zaposlenost žensk okoli 60-odstotna, največ težav z iskanjem zaposlitve pa imajo starejše ženske.

Kriza je ženske manj prizadela

„Prav v času krize je denar, ki ga v družinsko blagajno prinesejo ženske, še toliko bolj pomemben“, ugotavlja Wittnerjeva. V času recesije je v ZDA delo namreč izgubilo občutno manj žensk kot moških. Podobno ugotavljajo tudi podatki Evropske unije. Gospodarska kriza je namreč najprej prizadela tradicionalno moške dejavnosti, kot je na primer gradbeništvo, ni pa še občutno prizadela javnega sektorja, kjer je zaposlenih več žensk.

Moško delo več vredno?!

Kljub temu pa ostaja dejstvo, da so ženske za enako delo večinoma še vedno slabše plačane, tudi za četrtino. Razlika v plačilu je značilna tudi za najrazvitejše države Evropske unije, čeprav je načelo enakosti zapisano že v Rimski pogodbi iz leta 1957.

Posebna direktiva, ki govori o enakosti v plačilu, je bila sprejeta tudi leta 1975, lani pa je bila začeta nova kampanja za odpravo razlik. Kljub temu pa je razlika v plačilu med moškim in žensko, ki opravljata popolnoma enako delo z enakimi izkušnjami in znanji ter enako uspešnostjo, na ravni Unije povprečno 17,4 odstotka. Največja razlika je bila lani v Estoniji (30,3 odstotka), najmanjša pa v Italiji (4,4 odstotka). Tudi v Sloveniji je bila razlika pod povprečjem Unije in je znašala 8,3 odstotka.

Razlike v plačilu prav tako zmanjšujejo zaslužek v celotni življenjski dobi in pokojnine žensk, kar vodi do revščine v starosti. Na meji revščine po 65. letu starosti živi precej več žensk kot moških.

Pri nas je največja razlika med plačo v finančnih in zavarovalniških dejavnostih

Po začasnih podatkih na slovenskem statističnem uradu ugotavljajo, da je leta 2008 povprečna bruto plača moških znašala 1.481 EUR, povprečna bruto plača žensk pa le 1.369 EUR. Razlike so sicer posledica tudi različne izobrazbene, starostne in poklicne strukture. Tudi v Sloveniji pa obstaja razlikovanje med „moškimi in ženskimi deli“, ki ženskam pogosto onemogoča dostop do najvišjih mest. Podatki sicer pravijo, da je bila v finančnih in zavarovalniških dejavnostih razlika v plačilu tudi do 33 odstotkov v korist moških. Približno enake razlike so tudi na področju zdravstva in socialnega varstva. Višjo plačo so imele ženske v gradbeništvu (za 21,7 odstotka), v dejavnosti oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja (za 13,1 odstotka) in v dejavnosti promet in skladiščenje (za 6,5 odstotka), kjer razlika nastaja na račun dejstva, da so ženske, zaposlene v teh dejavnostih večinoma bolje izobražene in zasedajo relativno visoka mesta.